Skupaj nad krčmarje brez računov
Kampanja boja proti sivi ekonomiji, ki jo je začela vlada, ima ambiciozen cilj: državljane prepričati, da je utajevanje davkov nemoralno dejanje. Vklopi razum, zahtevaj račun, se zato glasi slogan kampanje, za katero bo vlada to leto odštela 120.000 evrov. Če bo akcija obrodila sadove, bo to najbolje naloženi denar, pravi minister Dejan Židan.
LJUBLJANA > Vlada namerava v treh letih prepoloviti obseg sive ekonomije, ki po podatkih statističnega urada pri nas letno znaša štiri milijarde evrov. Po nekaterih ocenah se brez računov in tako brez plačila davkov, od katerih je odvisno šolstvo, zdravstvo, sociala ..., letno obrne celo osem do deset milijard evrov.
“Želim si, da bi borbo proti sivi ekonomiji vsi razumeli kot skupni projekt, ki nam odžira varno starost, varno mladost, varen in delujoč zdravstveni sistem. Zato borba proti sivi ekonomiji pomeni boljše življenje v tej državi,” pravi minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki koordinira vse vladne projekte, povezane s sivo ekonomijo.
Prepričevanje državljanov, naj za vsako blago ali storitev zahtevajo račun, bo šlo z roko v roki s poostrenimi davčnimi nadzori nad tistimi, ki poslujejo z gotovino.
Minuli teden smo bili priča pečatenju lokalov. Akcije so bile medijsko izpostavljene, ker pomenijo novost, a v bodoče se bodo morali vsi, ki poslujejo z gotovino, na takšne obiske inšpektorjev kar navaditi, obeta direktorica Davčne uprave Jana Ahčin. Davčni zavezanci, ki so jih vzeli na muho v minulem tednu, so bili rizični, je pojasnila, zato se verjetno ne bodo izognili globam, ki znašajo od 20.000 do 250.000 evrov. Kršitve, ki jih pri takšnih nadzorih preverjajo dacarji, so na primer brisanje in spreminjanje računov.
Sicer pa so davčni inšpektorji od začetka julija opravili več kot 4000 nadzorov gostinskih lokalov. Avgusta in septembra so gostinci v državno blagajno odvedli za 20 odstotkov več davkov, vendar za zdaj še ni jasno, kolikšen delež tega denarja je posledica višjega DDV in kolikšen strožjega nadzora. Na tržnem inšpektoratu pa so v dosedanjih nadzorih ugotovili, da obseg sive ekonomije v registriranih podjetjih bistveno presega obseg neprijavljenega dela na črno. “Registrirana podjetja so tista, ki spravijo velik del dobička, ki ga ustvarijo, v svoj žep,” ob opozorilih, da je treba zavrniti obrtnike, ki ponujajo nižjo ceno za delo brez računa, pravi glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlič. JANA KREBELJ