Slovenci imajo še vedno radi sodišča

LJUBLJANA> Najbolj obremenjena so okrajna sodišča, ki so lani rešila 678.000 primerov.

Na vrhovnem sodišču so danes uradno obeležili začetek novega sodnega leta. Ob tej priložnosti so se na vrhovnem sodišču zbrali predstavniki sodne veje oblasti, pa tudi novi minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je Pličaniču predstavil 17 predlogov za učinkovitejše delovanje sodišč.

Je sodstvo res v dobri koncidiji?

Masleša meni, da je sodstvo v dobri kondiciji, ki jo je treba ohraniti in še spodbujati. Na novinarski konferenci po srečanjih s predstavniki sodstva je pojasnil, da sodišča obvladujejo pripad zadev, čeprav je trend še vedno visok, tudi število nerešenih zadev se manjša.

Prav na okrajnih sodiščih se poleg višjega delovnega in socialnega sodišča ter vrhovnega sodišča najbolj dviguje storilnost. Predvsem pri okrajnih sodiščih gre zasluga za to sorazmerno ugodnim kadrovskim razmeram glede zasedenosti sodniških mest, pravi Masleša. Je pa ob tem poudaril, da na okrajnih sodiščih počasi nastaja višek sodnikov, na okrožnih sodiščih pa jim primanjkuje, zato bodo morali začeti iskati primerne možnosti za reorganizacijo. Maleša meni, da bo treba več pozornosti nameniti delovanju okrožnih sodišč.

Sodni zaostanki se krajšajo

Med predlogi, namenjenim vladi, je tako tudi poziv, naj pripravi novelo zakona o sodiščih, ki bo sodno okrožje dokončno vzpostavila kot osnovno organizacijsko raven sodišč.

Masleša je omenil tudi zmanjševanje sodnih zaostankov, predvsem na zemljiškoknjižnem in izvršilnem področju, kjer so se zaostanki znižali za več kot deset odstotkov. Sodišča so lani imela na voljo nekaj več kot 175 milijonov evrov proračunskega denarja, Masleša pa je danes dejal, da na koncu leta niso imeli neporavnanih obveznosti.

Največ denarja (lani 71 odstotkov) gre za plače, Masleša pa je opozoril, da vse bolj naraščajo stroški za brezplačno pravno pomoč. Ta institut je na lestvici proračunskih odjemalcev v sodstvu že na četrtem mestu, po besedah Masleše pa so samo januarja porabili že 18 odstotkov denarja, ki je letos predviden za brezplačno pravno pomoč.

Masleša za poenostavitev napredovanja

Glede kadrovskih vprašanj se pobude vladi pojavljajo tako glede sodnega osebja kot sodnikov samih. Glede sodnikov na vrhovnem sodišču zagovarjajo stališče, da je treba zagotoviti dovolj uslužbencev s pogodbami za nedoločen čas, saj se sodnik le tako lahko razbremeni administrativnih in rutinskih opravil.

Na vrhovnem sodišču obenem želijo, da se uredi plačni položaj sodnikov, saj da še vedno ni skladen z ustavo, kar kaže “na nespoštovanje načela pravne države in načela delitve na tri veje oblasti”. Prav tako predlagajo poenostavitev načina rednega napredovanja.

O plačah še nič

O plačah Masleša s Pličaničem danes še ni uspel govoriti, bo pa tudi za to vprašanje priložnost prihodnji teden, ko naj bi se predsednik vrhovnega sodišča in minister tudi sestala. Sta pa danes oba na hitro spregovorila o novem zakonu o vladi, ki tožilstvo postavlja pod okrilje notranjega ministrstva. Kot je dejal Masleša, mu je Pličanič ponovil svoje stališča z zaslišanja prejšnji teden v državnem zboru, torej, da mora tožilstvo spadati pod pravosodni resor.

STA