Slovenci najmanj zaupamo političnim strankam

LJUBLJANA > Čeprav obseg tako imenovane cestne korupcije Slovenijo uvršča med manj problematične države, je veliko ljudi prepričanih, da je korupcija vse okrog nas.

Mednarodna raziskava Svetovni barometer korupcije 2013, ki jo je v 107 državah opravila organizacija Transparency International, Slovenije ni bistveno oddaljila od rezultatov spred treh let. Prepričanje Slovencev, da delovanje javnih institucij prežeto s korupcijo, ostaja zelo visoko. Tudi delež tistih, ki so podkupili javnega uslužbenca, se je zvišal - s štirih na šest odstotkov.

“Že kar tradicionalno anketiranci v Sloveniji pravijo, da je korupcija velik problem,” je rezultate tokratne ankete povzel Vid Doria iz društva Integriteta - Transparency International Slovenia. Slovenci (v anketi so sodelovali 1003 ljudje) menijo, da je korupcija najbolj prisotna pri temeljih demokratične družbe.

Kot zelo koruptivne so ocenili politične stranke (ocena 4,2 na lestvici, kjer ena pomeni sploh nekoruptivno, pet pa zelo koruptivno). Poslanci so dobili le za odtenek boljšo oceno - 3,9. Več kot dve tretjini (78 odstotkov) sodelujočih v anketi ne zaupa vladajočim in meni, da je ukrepanje vlad pri preprečevanju korupcije neučinkovito.

“Ljudje se zavedajo prisotnosti korupcije in njenih negativnih posledic, četudi z njo niso imeli izkušenj,” na razkorak med deležem tistih, ki so dejansko podkupili javne institucije, in tistih, ki so prepričani, da je so te prežete s korupcijo, kaže Vid Doria. “Očitno je zavedanje ljudi tudi o sistemskih problemih iz leta v leto večje,” meni.

To nezaupanje ljudi v javne institucije, s katerimi slehernik v vsakdanjem življenju niti nima neposrednega stika, daje politikom jasen znak, da je treba ukrepati. “Parlament in politične stranke morajo sprejeti kodeks etike, da si povečajo stopnjo zaupanja javnosti, po drugi strani mora Slovenija nujno sprejeti zakonodajo in ukrepe na področju bolj transparentnega poslovanja in financiranja političnih strank in volilnih kampanj,” pravi Doria. Poleg tega bi bilo treba nadzor nad premoženjem funkcionarjev razširiti na nadzor premoženja njihovih družinskih članov, nujno pa tudi prevetriti sistem javnega naročanja, saj zdaj skozi ta kanal odteka javni denar.

Problem je sistemska korupcija

Raziskava Barometer korupcije 2013 kaže na to, na kar Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) opozarja že leta: da je problem korupcije v Sloveniji sistemski in da ima uničujoč vpliv na pravno in socialno državo, pravijo na KPK. Obseg tako imenovane cestne korupcije, ko mora prebivalec plačati podkupnino na primer policistu, javnemu uslužbencu, sodniku, učitelju, je majhen, “a paradoksalno je, da obenem sodimo v sam vrh po prepričanju ljudi o skorumpiranosti političnih strank in ujetosti države s strani ozkih interesnih skupin”, komentirajo izide raziskave.

Preden se politiki spotaknejo ob napačno zaznavo ljudi in prevelik negativizem o prisotnosti sistemske korupcije, pa na KPK svetujejo, da se “spomnimo na milijarde davkoplačevalskega denarja, ki so in še bodo poniknile v dokapitalizacije državnih bank, korupcijske rente in provizije v povezavi z državnimi podjetji ter v preplačane velike javne razpise.”

Kako je šlo drugim državam?

V raziskavi je sodelovalo 107 držav in 114.000 anketirancev. Slovenija se je s šestimi odstotki tistih, ki so plačali podkupnino, uvrstila v družbo držav razvitega sveta, kjer cestna korupcija praviloma ne preseže desetih odstotkov. Pred nami so zahodnoevropske in skandinavske države, Kanada, Avstralija, v ZDA in Švici pa je podkupnino plačalo odstotek več anketirancev kot pri nas. Zlasti v afriških državah pa brez takega podkupovanja ni mogoče preživeti; v Sierra Leone je v zadnjem letu podkupnino plačalo kar 84 odstotkov anketirancev.

Tudi v drugih državah anketiranci visoko koruptivnost pripisujejo političnim strankam, na drugem mestu pa je policija, ki jo Slovenci v svoji preglednici koruptivnosti uvrščamo šele na osmo mesto. Slovencem se zdi še najmanj skorumpirana vojska (2,7 na lestvici do pet). JANA KREBELJ