Slovenija - biotski park sredi Evrope?
“Slovenija ima vse pogoje, da večino svojega ozemlja razglasi kot biotski park sredi Evrope,” je v sporočilu ob dnevu Zemlje zapisal predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič.
LJUBLJANA> “Zelena” nit letošnjega dneva Zemlje, ki ga po vsem svetu obeležujejo 22. aprila, je sicer letos Milijarda aktivnosti za zeleno, v okviru te akcije pa želijo zbrati milijardo ukrepov za zmanjšanje učinkov globalnega segrevanja ozračja.
Trendi kažejo, da se stanje okolja v svetu slabša, zato številne ustanove opozarjajo na potrebo po krepitvi okoljske dimenzije trajnostnega razvoja. Poleg podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti se pojavljajo tudi drugi okoljski izzivi, med njimi vse večje onesnaženje oceanov in pridelovalnih površin.
Slovenijo rešuje velika poraščenost z gozdom
Slovenija lahko pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov izkorišča naravno danost, veliko poraščenost z gozdom, in se na ta način bolj približa načelom trajnostnega razvoja, so poudarili na Statističnem uradu Republike Slovenije.
V letu 2009 so slovenska gospodinjstva porabila 42 kubičnih metrov vode in 4,2 kilovatne ure električne energije na prebivalca na dan, proizvedla 1,2 kilograma komunalnih odpadkov na prebivalca na dan ter z uporabo osebnih avtomobilov povzročila več kot 51 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov iz gospodinjstev, navaja državni statistični urad.
Okoljske teme vključujejo v zunanjo politiko
Slovensko zunanje ministrstvo se zaveda, da so okoljska vprašanja pomembna tema na vseh ravneh, od regionalnih do globalnih, zato spodbuja vključevanje okoljskih tem v zunanjo politiko v pogovorih s tujimi sogovorniki kot tudi z ukrepi in praksami tako v Sloveniji kot na predstavništvih v tujini, so zapisali ob današnjem mednarodnem dnevu Zemlje.
Zelena skupina
Za večjo vidnost okoljskih tem na globalni agendi si prizadeva tudi tako imenovana Zelena skupina, neformalna skupina šestih zunanjih ministrov, ki je nastala 2009 na pobudo slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja. Poleg slovenskega v njej sodelujejo še zunanji ministri Islandije, Kostarike, Singapurja, Združenih arabskih emiratov in Zelenortskih otokov. Ministri posebno pozornost posvečajo podnebnim spremembam v okviru zunanje politike, vodi na globalni agendi, obnovljivim virom energije kot energije prihodnosti in pomenu okoljskih znanosti za kakovost življenja.
STA