Slovenija bi lahko zaprla vrata prosilcem za azil
Vlada bo danes vendarle obravnavala novelo zakona o tujcih. Novela je za nekatere sporna, saj naj bi določala, da bi lahko Slovenija v primeru zaostrenih razmer na področju migracij vstop v državo zavrnila tudi ljudem, ki nameravajo pri nas zaprositi za azil.
LJUBLJANA > Ministrstvo za notranje zadeve je koalicijo k sprejemu takšnega ukrepa nagovarjalo več mesecev. Včeraj se je o noveli zakona o tujcih pogovarjal tudi Svet za nacionalno varnost, kjer je po besedah premierja Mira Cerarja predlog dobil politično podporo kot ustrezen, preventiven in sorazmeren ukrep. Konkretne rešitve v predlogu sprememb zakona o tujcih sta po njegovih besedah včeraj podprla predstavnika SD in Desus. Različna mnenja o tem, ali je novela sklada z ustavo, so se sicer v preteklosti pojavljala zlasti znotraj SMC.
Zavračanje prosilcev za azil
Kopja so se doslej lomila na dveh členih, ki določata okoliščine in pogoje, pod katerimi bi Slovenija lahko mimo konvencij o mednarodni zaščiti preprečila vstop tudi ljudem, ki imajo namen v Sloveniji zaprositi za azil.
Kakšna je končna različica besedila novele zakona, bo znano po današnji seji vlade. Neuradno gre za to, da bi policija ob zaostrenih razmerah na področju migracij preprečila vstop v Slovenijo tudi tistim tujcem, ki so izrazili namen podati prošnjo za mednarodno zaščito.
Predlog za začetek zavračanja oseb, ki želijo pri nas zaprositi za azil, bi podalo ministrstva za notranje zadeve, če bi ocenilo, da so oziroma bi lahko v Sloveniji zaradi migracij nastale razmere, ki bi resno ogrožale javni red ali notranjo varnost. Ministrstvo bi takšen ukrep predlagalo vladi, vlada pa državnemu zboru, ki bi moral odločitev o zavračanju prosilcev za azil sprejeti z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Ukrep bi trajal šest mesecev, mogoče pa bi ga bilo podaljševati.
Cerar zagotavlja, da novela zakona, ki jo bo danes sprejemala vlada, vsebuje tudi številne varovalke za zaščito človekovih pravic in dostojanstva. Na očitke, da je novela zaradi posega v pravice prosilcev za azil neustavna, pa odgovarja: “Ne verjamem, da naša ustava ureja zadeve tako, da bi lahko neka situacija, ki ogroža varnost, pripeljala od tega, da Slovenija kot država ne bi mogla več normalno delovati.”
Kriterija varnosti ni mogoče opredeliti le s številom migrantov, ki se nahajajo v Sloveniji, meni Cerar. Gre tudi za strukturo migrantov, dinamiko njihovega prihajanja v Slovenijo in njihovo integracijsko sposobnost.
Zmogljivosti že skoraj zasedene
V Slovenijo sicer trenutno prihajajo manjše skupine ilegalnih migrantov. “Struktura teh migrantov je popolnoma drugačna kot pred meseci. Veliko je mlajših moških, ekonomskih migrantov. Tveganje, da se med njimi pojavijo tudi osebe, ki lahko predstavljajo varnostno tveganje za našo ali katero koli drugo državo, je vedno večje,” pravi Cerar, ki vztraja, da je treba ob humanitarnosti zagotavljati tudi varnost.
Slovenija mora upoštevati, da se lahko ob povečanem migracijskem valu Avstrijci odločijo za strikten nadzor meje in zaporo meje za vse migrante. “V tem primeru bi Slovenija, če bi spuščala migrante na naše ozemlje, postala žep. Slovenija se mora ustrezno pripraviti na takšne situacije.”
Na seji Sveta za nacionalno varnost so še ugotovili, da se število ilegalnih migrantov pri nas povečuje. V sprejemnih centrih je nastanjenih vedno več ljudi, zmogljivosti pa so ponekod že skoraj zasedene.
JANA KREBELJ
