Slovenija bi v četrt stoletja lahko prišla dlje

SLOVENIJA > Po mnenju prvega predsednika vlade Lojzeta Peterleta bi lahko bilo drugače, če bi v polnosti sprejeli načela in vrednote, h katerim smo se zavezali. Prvega zunanjega ministra Dimitrija Rupla skrbi, da zaostajamo za državami, ki so nekoč zaostajale za nami. Prvi pooblaščeni predstavnik Slovenije v Bruslju Lojze Sočan pa je bil kritičen, češ da se politiki niso bili sposobni obnašati po vzoru skandinavskih držav. Prvi predsednik republike Milan Kučan je dejal, da v Sloveniji tako kot v EU poteka retrograden proces, ker sta opustili vrednote in načela, ki sta si jih zadali ob svojem nastanku. “V tem svetu veljaš toliko, kolikor si sposoben svoj interes formulirati in koliko ga lahko uveljaviš,” je poudaril in bil kritičen do slovenskih politikov, da ne znajo uveljaviti interesov države v EU. Tudi po mnenju Rupla je položaj Slovenije v EU odvisen od tega, koliko je pripravljena oblikovati in artikulirati pobude. Teh smo po njegovem dali premalo. Na okrogli mizi so omenili tudi odnos Slovenije do EU in do tretjih držav. “Za nikogar ne bomo zanimivi, če v EU ne bomo opredeljeni,” je dejal Peterle.

Na vprašanje iz občinstva, kaj lahko v prihodnjih letih od Slovenije pričakujejo mladi, je Peterle izrazil zaskrbljenost, ker mladi odhajajo in pri tem nekateri kot razlog navajajo stanje duha. Rupel pa je kot bistveno za to, da bodo mladi v Sloveniji ostajali in se v njej bolje počutili, izpostavil meritokracijo, imenovanje ljudi na položaje v skladu z njihovimi pristojnostmi.

“Potenciala ljudi nismo dovolj izkoristili”
Peter Majcen, predsednik sindikata KS 90, meni, da so trije vali privatizacije, ki jih je doživela Slovenija, povzročili ključne premike v družbi: “Z njimi se je položaj zaposlenih poslabšal in povečala se je tudi razlika med revnimi in bogatimi. Smetano je pobral ozek krog ljudi, srednji sloj je vse tanjši. V družbi prevladujejo nestalne oblike dela, redna zaposlitev, ki edina zagotavlja prilive v proračun ter v različne državne blagajne, ne velja več za vrednoto.” Po njegovem bi človek moral biti v središču vsake družbe. “Če se razlike med revnimi in bogatimi povečujejo, družba ni skladna in ni ustrojena po potrebah vseh ljudi.” Trditev, da je kupna moč v Sloveniji zdaj večja, drži, a to ni vsa zgodba, opozarja: “Res je večja, a tudi potrebe za normalno življenje so se precej zvišale. Realno v žepih ljudi ne ostane veliko več.” Majcen ne pomišlja veliko, ko je govor o zanemarjenih priložnostih. “Potenciala ljudi nismo dovolj izkoristili. To bi nam dalo več zagnanosti in upanje. Neskladna družba usmerja ljudi k instantnim potezam od danes na jutri, ne pa k dolgoročnemu razmišljanju. Brez tega pa obetov za boljši jutri ni. Alternativa pesimizmu pri nas ni optimizem, ampak naivnost.”

“Čas je, da spet malo sanjamo”
Dolgoletni diplomat in predsednik Primorske gospodarske zbornice Ivan Majcen pravi, da je ob 25. obletnici priznanja Slovenije čas, da znova najdemo optimizem in enotnost, ki sta nas prevevala pred četrt stoletja. “Kljub hudi krizi ob razpadanju Jugoslavije smo zmogli zasanjati in tudi uresničiti sanje o boljši prihodnosti v samostojni državi. To je ključna popotnica ob prazniku,” je poudaril. Bolj kot iskanje neizkoriščenih priložnosti v 25 letih je po njegovih besedah danes čas, da spet malo sanjamo, kot smo takrat, ko še nismo preveč podlegali parcialnim egoističnim interesom: “Čas je, da dediščino, ki nam jo je dal tisti čas, v prihodnosti oplementimo.” 25 let je kratko obdobje v življenju držav, pravi Majcen. In Slovenija je v tem kratkem času dosegla zelo veliko, je prepričan. “Ustvarila je relativno uspešno državo in diplomacijo, ima diplomatske odnose s 180 državami po svetu ter je članica vseh pomembnih mednarodnih organizacij. In tu gre res veliko priznanje tedanjemu republiškemu komiteju za mednarodno sodelovanje in diplomatom, ki so v času osamosvajanja uspeli spremeniti Sloveniji nenaklonjeno javno mnenje in pomagati, da je prišlo do priznanja Slovenije s strani EU in potem do sprejema v OZN,” se spominja diplomat.

STA, KG