Slovenija decembra z največjim padcem industrijske proizvodnje v EU
Industrijska proizvodnja je tako v območju z evrom kot v celotni EU decembra na mesečni ravni zvišala za 2,6 odstotka. V medletni primerjavi se je industrijska proizvodnja tako v območju z evrom kot v EU okrepila za 1,2 odstotka. Slovenija je decembra tako na mesečni s 7,4 odstotka kot letni ravni z 10,2 odstotka zabeležila največji padec.
LUXEMBOURG > Po revidiranih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je industrijska proizvodnja novembra glede na mesec prej v območju z evrom padla za 0,4 odstotka, v EU pa za 0,5 odstotka.
V celotnem letu 2023 se je glede na leto 2022 industrijska proizvodnja v evrskih državah v povprečju zmanjšala za 2,4 odstotka, v uniji pa za 1,9 odstotka.
Decembra je na mesečni ravni v območju z evrom proizvodnja investicijskih dobrin porasla za 20,5 odstotka, trajnih dobrin za 0,5 odstotka, energije za 0,3 odstotka in netrajnih potrošnih dobrin za 0,2 odstotka. Proizvodnja dobrin za vmesno porabo se je medtem zmanjšala za 1,2 odstotka.
V EU je bila v primerjavi z novembrom proizvodnja investicijskih dobrin večja za 18 odstotkov, netrajnih potrošnih dobrin za 0,6 odstotka ter energije in trajnih dobrin za 0,4 odstotka. Proizvodnja dobrin za vmesno rabo se je zmanjšala za 0,7 odstotka.
Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, so največjo mesečno rast beležile Irska (+23,5 odstotka), Nizozemska (+6,6 odstotka) in Danska (+5,6 odstotka).
Največje padce so imele medtem Slovenija (-7,4 odstotka), Hrvaška (-4,3 odstotka) in Finska (-2,7 odstotka).
V medletni primerjavi se je v območju z evrom proizvodnja investicijskih dobrin povečala za 9,4 odstotka. Na drugi strani se je proizvodnja trajnih dobrin zmanjšala za 5,4 odstotka, netrajnih potrošnih dobrin za 3,7 odstotka, dobrin za vmesno porabo za 3,6 odstotka in energije za 1,7 odstotka.
V EU je decembra v medletni primerjavi proizvodnja investicijskih dobrin porasla za 8,6 odstotka, medtem ko se se je proizvodnja trajnih dobrin zmanjšala za 6,4 odstotka. Znižala se je tudi proizvodnja dobrin za vmesno rabo za štiri odstotke, netrajnih potrošnih dobrin za 1,7 odstotka in energije za 1,3 odstotka.
Med članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so imele decembra največjo rast Irska (+44,7 odstotka), Danska (+6,7 odstotka) in Malta (+5,0 odstotka). Največji letni padec je imela Slovenija (-10,2 odstotka), ki sta ji sledili Madžarska (-8,7 odstotka) in Bolgarija (-6,9 odstotka).