Slovenija grb in zastavo dobila tik pred razglasitvijo samostojnosti

LJUBLJANA>"Razglasitev samostojnosti in neodvisnosti je bila vrhunec dogodkov, ki so se odvili mesece in dneve pred 25. junijem 1991. Med takšne, predvsem s simbolnega vidika pomembne dogodke, nedvomno sodi sprejem ustavnega amandmaja, s katerim smo dobili nov državni grb ter belo - modro - rdečo slovensko narodno zastavo," je na spletni strani DZ danes zapisal Gantar.

Himno, Prešernovo Zdravljico, smo si Slovenci izbrali že leta 1990, za novo državo pa smo potrebovali novo zastavo in grb. Simbola, ki bosta po Gantarjevih navedbah "izpričevala pripadnost slovenskemu narodu, vzbujala samozavestno pripadnost slovenski državi in s svojo sporočilno vrednostjo predstavljala posebnost ter enkratnost slovenske države in njenih ljudi".

Vprašanja novih slovenskih simbolov so se v skupščini lotili že spomladi leta 1991, a je bilo iskanje soglasja dolgotrajno. Novi simboli so bili tako izbrani v naglici osamosvojitvenega obdobja, pojasnjuje predsednik DZ. Šele tik pred zdajci, 24. junija 1991, ob 20. uri, je bil na skupni seji vseh treh zborov s 176 glasovi vendarle sprejet amandma k slovenski ustavi, s katerim smo dobili nov grb in novo zastavo.

Nova zastava in grb sta bila pomembna predvsem s simbolnega vidika, saj sta prestavljala prelom s prejšnjo ureditvijo in nov začetek, vendar po Gantarjevih navedbah nista bila ključna za samo uresničitev samostojnosti in neodvisnosti. Tisto, kar je bilo za razglasitev in uveljavitev samostojnosti Slovenije - zlasti s pravnega vidika - ključnega pomena, je bilo sprejetje temeljnega konstitutivnega državno-pravnega akta. Z njim smo uveljavili svojo osamosvojitev in Skupščina Republike Slovenije je izpolnila mandat, ki ji je bil naložen s plebiscitom, pravi Gantar.

STA