Slovenija in Albanija krepita sodelovanje v kmetijstvu

MARIBOR > Omenjeni memorandum po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić predstavlja novo poglavje sodelovanja med Slovenijo in Albanijo na področju kmetijstva. “To partnerstvo simbolizira naše skupne cilje ter našo skupno vizijo za prihodnost kmetijstva, razvoja podeželja in prehranske varnosti v regiji in Evropi, predstavlja nadaljnji korak k dvostranskemu sodelovanju in poglobitev odnosov z Albanijo na njeni poti približevanja in vključevanja v EU,” je povedala v izjavi za medije ob podpisu.

Prvi takšen memorandum med državama

Od podpisa si med drugim obeta krepitev sodelovanja strokovnjakov in izvajanja skupnih pobud ter dogovorov na področju kmetijske, fitosanitarne in veterinarske politike. “Sodelovanja na omenjenih področjih bodo koristila tako našim institucijam kot širšim skupnostim. S skupnimi močmi lahko dosežemo izjemne rezultate in prispevamo k razvoju naše družbe. Naš cilj je jasen - Slovenija želi ostati aktivni partner na evropski poti Albanije s prenosom slovenskega znanja in dobrimi praksami za uveljavitev skupne kmetijske politike,” je dejala.

Sopodpisnica Denaj je spomnila, da gre za prvi takšen memorandum med državama. Kmetijstvo je po njenih besedah področje, ki lahko krepi ekonomski položaj prebivalcev in jim zagotovi prehransko varnost, zato so takšna sodelovanja na strokovnem področju ključnega pomena. “Albanija je tako kot Slovenija majhna država, kmetje imajo v lasti malo hektarjev, nekaj manj kot v Sloveniji, in veseli smo, da se bomo učili iz vaših izkušenj,” je dejala in se zahvalila slovenskim oblastem za podporo njeni državi pri evropski integraciji.

Priložnosti v ekološkem kmetovanju

Albanski kmetijski sektor predstavlja po navedbah kmetijskega ministrstva malo manj kot petino albanskega bruto domačega proizvoda in zaposluje približno tretjino delovne sile, v zadnjih 15 letih pa se je bruto dodana vrednost kmetijskih proizvodov več kot podvojila.

Popoldne je Čalušić na posestvu Štajerska sivka resort pri Mariboru gostila posvet o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji. Vabilu so se odzvali ministra iz Albanije in Bolgarije ter državni sekretar s hrvaškega kmetijskega ministrstva.

Kot so sporočili z ministrstva, je Čalušić izpostavila priložnosti, ki jih v ekološkem kmetovanju vidijo mladi. “Slovenija ima zaradi svoje strukture kmetijstva dobre možnosti za razvoj te panoge,” je poudarila.

Ministri so se strinjali, da naraščanje povpraševanja po ekoloških izdelkih predstavlja poslovno priložnost za ustvarjanje dodane vrednosti. Zato je treba kmetom zagotoviti dovolj dober prenos znanja, finančnih sredstev za investicije, dostop do zemljišč, tehnološko podporo, digitalizacijo in povezovanje.

Nujno je povezovanje

Na področju trajnostne kmetijske pridelave so v ospredje postavili povečanje zanimanja kupcev in skrajšanje prodajnih poti. “Glavni dejavnik pri prodaji so kompetence kmetov. To se nadalje povezuje z vzpostavljenimi načini sodelovanja z velikimi kupci, pogoji sodelovanja in doseženo odkupno ceno ekoloških živil. Za vzpostavljanje partnerskega odnosa je pomembna stalnost sodelovanja, zato je za prodor v trgovske verige in javne zavode nujno povezovanje ekoloških kmetij,” je dejala Čalušić.

Ministri so se strinjali, da bodo še naprej krepili sodelovanje na področju ekološkega kmetovanja v regiji. “Zdi se nam izrednega pomena, da dobimo informacije iz drugih držav, konkretno predstavitev stanja, kam stremi posamezna država in kakšni so ambiciozni ukrepi in cilji, kako bomo lahko zvišali odstotek ekološkega kmetovanja,” je dodala Čalušić.

Sodelujoči na posvetu se bodo srečali tudi v soboto, ko se bodo v Gornji Radgoni udeležili odprtja 62. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra.