Slovenija in Sodišče EU: Negativno mnenje generalnega pravobranilca ni zavezujoče

Cerar: Počakajmo na dokončno odločitev Sodišča EU

Argumentacija generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja v mnenju o dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški v povezavi z arbitražo je šibka, počakajmo na dokončno odločitev Sodišča EU, je v odzivu danes dejal zunanji minister Miro Cerar. Spomnil je, da mnenje pravobranilca za sodišče ni zavezujoče.

Spomnil je, da je sodišče doslej odločalo samo v petih primerih, ko je članica EU tožila drugo članico, kjer je v treh primerih sledilo mnenju pravobranilca, v dveh pa ne. Zato je treba počakati na oceno sodišča, ali je tožba dopustna, saj je "postopek negotov".

Slovenija je neomajna pri implementaciji arbitražne razsodbe, bilateralni pogovori ali vrnitev na točko nič ne pridejo več v poštev, je poudaril premier Marjan Šarec.

Sodišče naj bi odločilo prihodnje leto. Če bo odločilo, da je dopustna, v kar Slovenija verjame, da bo, bo nato odločalo o vsebini.

Arbitraža je določila mejo, tega ne more spremeniti niti današnje stališče pravobranilca, je dejal predsednik države Borut Pahor.

Minister je poudaril, da odločanje Sodišča EU o tožbi "nikakor nima nobenega vpliva na veljavnost arbitražne sodbe", s katero je meja med Slovenijo in Hrvaško dokončno določena in je zavezujoča za obe državi, Hrvaška pa jo mora implementirati. Vse argumente imamo na svoji strani, je poudaril.

Dejal je tudi, da nihče ni rekel, da Hrvaški ni treba izvršiti arbitražne odločbe, medtem ko jo je k temu pozvalo veliko držav.

Sodišče EU: To ni končna sodba

Tudi na sodišču EU so izpostavili, da mnenje pravobranilca ni zavezujoče in da to ni končna sodba. "Sodba je lahko drugačna, ni pa nujno," je slovenskim in hrvaškim novinarjem v Luksemburgu povedal tiskovni predstavnik sodišča Balazs Lehocki.

V pomembnih primerih pred velikim senatom, med katere sodi tudi slovenska tožba, sodba sledi mnenju pravobranilca v nekoliko več kot 50 odstotkih, zato je končni izid res nemogoče napovedati, je pojasnil.

Sodišče bo zdaj strani v postopku uradno obvestilo o mnenju, nato pa ju bo še uradno obvestilo o tem, kdaj bodo prebrali sodbo. Druge komunikacije med sodiščem in vpletenima stranema ne bo.

Strani običajno vzameta mnenje na znanje, včasih pa kakšna stran po objavi mnenja pozove sodišče, naj ponovno odpre ustno fazo in še enkrat organizira ustno obravnavo, a to ni običajen način delovanja sodišča. Če ima sodišče v roki vsa dejstva, tega ne stori. V večini primerov zgolj omeni takšno pobudo v sodbi, je pojasnil Lehocki.

Sodba o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški bo po navedbah tiskovnega predstavnika znana do poletnih počitnic, morda že v prvem četrtletju prihodnjega leta. Če bo sodba pritrdila mnenju pravobranilca, je celotnega postopka konec, sicer pa sledijo obravnava o vsebini ter drugo mnenje pravobranilca in druga sodba.

Pritožba na sodbo ni mogoča, sodbe Sodišča EU so končne in zavezujoče, je izpostavil Lehocki.

Spomnil je, da je Slovenija postopek pred Sodiščem EU sprožila zato, ker zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe, torej mednarodnega prava, Hrvaška avtomatično krši pravni red EU. Spoštovanje pravnega reda je temelj delovanja EU, je poudaril minister.

Menardova: Pravobranilec je šel mimo slovenskega zahtevka

Generalni pravobranilec Pikamäe je šel mimo slovenskega zahtevka in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res, je v prvem odzivu na mnenje pravobranilca v Luksemburgu poudarila slovenska agentka Maja Menard.

Predsednik SDS Janez Janša je mnenje generalnega pravobranilca o slovenski tožbi proti Hrvaški glede arbitraže pospremil z zapisom na twitterju: "Kot da vlada tega ne bi vedela vnaprej". Zunanjega ministra Mira Cerarja jepozval, naj denar za stroške vzame iz svojega žepa.

O prvih vtisih je po besedah Menardove težko govoriti, dokler ne vidijo celotnih sklepov pravobranilca. Ko jih prejmejo, se bodo vanje podrobno poglobili, je povedala agentka.

Iz sporočila za javnost, ki ga je objavilo sodišče, pa izhaja, da je pravobranilec očitno drugače interpretiral zahtevek Slovenije oziroma celo šel mimo njega in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res, je pojasnila Menardova.

"Odločitev pravobranilca je drugačna, kot jo je Slovenija pričakovala," je poudaril tudi predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc. Tudi on izpostavlja, da je mnenje težko podrobno komentirati, ker ga je treba preučiti.

Ob tem je izpostavil, da je mejo med Slovenijo in Hrvaško določilo pet vrhunskih mednarodnopravnih strokovnjakov, da jo je Slovenija uzakonila in da seveda še ni na vsakem metru podrobno določena, saj za to potrebuje sodelovanje Hrvaške.

"Vendar Slovenija ni tožila na sodišču zaradi nejasnega poteka meje, temveč ker ugotavlja, da ne more dosledno spoštovati evropske zakonodaje, ker jo pri tem ovira Hrvaška," je poudaril Vrevc, ki pričakuje, da bo mnenje celotnega sodišča drugačno.

Na vprašanje, kako si razlagajo takšno sodbo, Vrevc odgovarja, da bodo to ohranili zase, saj da je to intimna stvar vsakega od njih. Slovenija bo svojo argumentacijo ponovila ob vsaki priložnosti in na vseh področjih delovala v skladu s to mejo. "Poti nazaj tukaj ni," je poudaril.

In dodal, da so se za uporabo 259. člena pogodbe EU odločili po temeljiti preučitvi vseh možnosti in da so po podrobni in premišljeni analizi prišli do sklepa, da je to najboljša in za celovito rešitev vprašanja edina možnost v tej fazi.

Hojnikova: Odločitev generalnega pravobranilca negativno presenečenje

Odločitev generalnega pravobranilca je negativno presenečenje, po drugi strani pa odraz tega, da je zadeva edinstvena in da za tak primer ni ustaljene prakse, je ocenila profesorica za pravo EU na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik.

Pri tem je poudarila, da je treba počakati na sodbo Sodišča EU, ki ne sledi vedno generalnemu pravobranilcu in "utegne biti drugačna". Dokončno odločitev v zadevi bo namreč sprejel senat sodnikov, kjer bodo imeli po njeni oceni sodniki tudi nasprotna mnenja.

"Za ta primer ni neke ustaljene prakse Sodišča EU, za katero bi lahko že domnevali, kako bo odločilo. Vendar tega tudi zdaj ne vemo, treba je počakati še nekaj mesecev na odločitev senata," je dejala.

Generalni pravobranilec je, kot je pojasnila, predvsem poudaril akcesornost kršitev, "torej da je glavni pravni problem problem mednarodnega javnega prava, določitev meje, in da so ostale kršitve na nek način podrejene oziroma izhajajo iz tega prvega vprašanja, ki ga je treba rešiti v okviru mednarodnega javnega prava".

"Tam pa vemo, da ima Slovenija zelo omejene pravne možnosti oziroma sredstva. Nima možnosti neke neposredne izvršbe, denarne kazni, kot je možno po pravu EU. Slovenija je po mednarodnem javnem pravu dejansko v težjem položaju in Hrvaška to ve, zato se je odzvala tako, kot se je, z nespoštovanjem arbitražne odločbe," je poudarila Hojnikova.

Ocenjuje, da senatu sodnikov "ne bo enostavno odločiti v tej zadevi". "Pri generalnem pravobranilcu je enostavneje, ker gre za stališče ene osebe, enega pravnika. Senat pa bo moral uskladiti mnenja in iskati večino, pogosto je ta sodba lahko tudi nekoliko manj jasna, saj je treba prilagajati mnenje sodnikov," je dejala.

Hojnikova ocenjuje, da odločitev pravobranilca, ki bo tudi politično odmevala, ni najboljša popotnica. "EU na splošno, ne samo Sodišče EU, ampak tudi Evropska komisija, ne razume v popolnosti političnih razmer na tem območju, tudi ne težav v zvezi z nerešenimi mejnimi vprašanji, ki jih ima Hrvaška," je poudarila.

Glede nadaljnjih možnosti, ki jih ima Slovenija v prizadevanjih za spoštovanje arbitražne razsodbe s strani Hrvaške, pa je poudarila, da je treba najprej počakati na sodbo sodišča. Pametno bi bilo ponuditi pravna sredstva po pravu EU v okviru mirnega reševanja sporov.

Pri tem je omenila možnost slovenske blokade vstopanja Hrvaške v schengensko območje, glede česar je nenazadnje tudi slovenska javnost razdeljena. "Je pa to ena zadnjih možnosti, kjer ima Slovenija kot članica po pravu EU še možnosti veta," poudarja. Vendar taka odločitev ne bi bila dobra za ugled Slovenije, saj bi jo evropska politična in strokovna javnost ocenili kot izsiljevanje, kar zna Hrvaška po njenem zelo dobro izkoristiti.

"Po drugi strani Hrvaško zelo težko prisilimo v spoštovanje mednarodnega prava, v dogovarjanje in bilateralno reševanje. S Hrvaško to ni mogoče, kar smo videli tudi pri vprašanju Ljubljanske banke," je opozorila. "Vsak kompromis in vse, kar zanjo ni optimalna rešitev, Hrvaška razume kot poraz, ne vidi smisla v reševanju sporov s sosednjimi državami. Zato mi je s tega vidika predvsem žal, če bo sodišče EU potrdilo odločitev o nepristojnosti," je poudarila Hojnikova.

Jelinčič: Slovenska stran pokazala nerazumevanje mednarodnega prava

Slovenska stran je pokazala popolno nerazumevanje mednarodnega prava, je mnenje generalnega pravobranilca komentiral predsednik SNS Zmago Jelinčič. Spomnil je, da je sam ves čas govoril, da Sodišče EU ni pristojno za reševanje tega vprašanja.

Nerazumevanje mednarodnega prava se je po mnenju Jelinčiča pokazalo že pri memorandumu, ki je bil s podpisom Janeza Janše poslan v Haag. V memorandumu namreč niso bila našteta relevantna mednarodnopravna in zgodovinska dejstva. Zato je že sama arbitražna razsodba neveljavna, saj odločitev temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, trdi Jelinčič.

"Če bi že v samem izhodišču poslušali predsednika SNS, do takega fiaska ne bi prišlo, saj bi se sporazum o arbitraži uporabljal v skladu z mednarodnim pravom, če pa bi šli v arbitražno presojo, pa bi bila v memorandumu napisana vsa mednarodnopravna in zgodovinska dejstva, kar pa, kakor, kaže, slovenski strani ni bilo v interesu," je zapisal.

Kot je dodal, je zanimivo, da v Sloveniji memorandum še vedno nosi oznako zaupnosti. To je po njegovem prepričanju skregano z osnovnim namenom vsake arbitražne presoje. "Evidentno je, da naši nekaj skrivajo," je pripomnil.