Slovenija je izgubila 12 mest na lestvici konkurenčnosti

ZÜRICH> Slovenija je pristala na 57. mestu med 142 državami, medtem ko je bila lani na 45. mestu med 139 državami. Na letošnji lestvici je tik za Indijo (ki je izgubila pet mest) in pred Mehiko (ki je pridobila osem mest), ugotavlja Svetovni gospodarski forum (WEF).

Najboljši smo pri izobraževanju

Slovenija je dobila najboljše ocene za področje višjega izobraževanja in usposabljanja (21. mesto) ter zdravja in osnovnega izobraževanja (24. mesto). Sledila so področja tehnološke pripravljenosti (32. mesto), makroekonomskega okolja (35. mesto), infrastrukture (37. mesto) ter inovacij (40. mesto), učinkovitosti trga dobrin (48. mesto), razvitosti poslovanja (49. mesto) in delovanja institucij (55. mesto). Velikost trga Slovenijo uvršča na 80. mesto. Najslabše ocene je Slovenija dobila za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga (oboje 102. mesto).

Največja ovira v Sloveniji je dostop do financiranja

Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji dostop do financiranja. Sledijo neučinkovitost vladne birokracije, stroga delovna regulativa, davčne stopnje in davčna regulacija.

Precej manj problematična področja so po mnenju anketiranih vodilnih predstavnikov podjetij korupcija, delovna etika in izobrazbena raven zaposlenih, politična nestabilnost, inflacija in stopnja kriminala.

Slovenija je tako na primer zelo visoko na lestvici, ko gre za poslovne stroške zaradi terorizma in kriminala (1. oziroma 11. mesto). Precej visoko je tudi po ravni pravne zaščite vlagateljev (20. mesto) in po preglednosti političnega procesa (30. mesto).

Nizko pa se na področju institucij Slovenija uvršča po učinkovitosti vodstvenih organov v podjetjih (126. mesto), zaščiti interesov malih delničarjev (127. mesto), učinkovitosti pravnega okvira za reševanje sporov (111. mesto) in učinkovitosti javne porabe (110. mesto).

Slovenija je zelo visoko skoraj po vseh kriterijih zdravja in osnovnega izobraževanja, visoko pa tudi po večini kazalcev višjega izobraževanja in usposabljanja (na 4. mestu se je tako znašla po številu vpisanih v visokošolske ustanove), precej nižje pa po kakovosti visokošolskega sistema (63. mesto).

Visoko je Slovenija tudi po zapletenosti in dolžini postopkov za ustanovitev podjetja (3. oziroma 13. mesto), na 129. mesto pa se je uvrstila po davčnem bremenu in učinkih davčne politike.

Najnižje se je Slovenija uvrstila po nekaterih kazalcih učinkovitosti trga dela. Na 141. mestu je tako pristala po učinkovitosti postopkov zaposlovanja in odpuščanja, po togosti trga dela se je uvrstila na 129. mestu, po prožnosti plačnih pogajanj na 126. mesto, po sodelovanju med delojemalci in delodajalci pa na 116. mesto.

Pri kazalcih finančnega trga je najnižje pristala po kriteriju zdravja bančnega sistema (127. mesto), na 107. oziroma 108. mestu pa se je znašla po kazalcih dostopnosti do posojil in sposobnosti financiranja skozi domači lastniški kapital.

Gaspari kaže na sklepe vlade

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki začasno vodi tudi ministrstvo za gospodarstvo, v odzivu na lestvico konkurenčnosti WEF, izpostavlja ukrepe, ki jih je februarja letos vlada sprejela za izboljšanje konkurenčnosti, in ukrepe glede bančnega sektorja.

Ukrepi, ki jih je vlada sprejela 17. februarja letos, so razdeljeni na pet področij, ki so po oceni vlade najbolj kritična: zaposlovanje, plačilna disciplina, učinkovito financiranje podjetij, upravljanje in administrativne ovire.

Minister je kot problematično izpostavil tudi počasno prestrukturiranje podjetij v okviru insolvenčnih postopkov, kjer so upniki banke, ter nujnost preprečitve zlorab pri ustanavljanju novih podjetij.

Gaspari je takrat tudi povedal, da je z ministrom za finance v dogovoru o pripravi še nekaterih formalnih aktov, ki bi državi v naslednjem letu zagotovili razmeroma normalen dostop do finančnih trgov.

Brščič: Alarmantno je, da nas prehiti Indija

Slovenija potrebuje korenit preobrat v ekonomski politiki, je v odzivu na lestvico dejal ekonomist Bernard Brščič. Poudaril je, da je dejstvo, da nas je prehitela Indija, znak za alarm, ki kaže, da je čas za spremembe.

Brščič meni, da poslabšanje konkurenčnega položaja Slovenije zaznavajo praktično že vse institucije, ki se s tem ukvarjajo, kar je pokazala tudi danes objavljena lestvica Svetovnega gospodarskega foruma.

Po Brščičevem mnenju padec na lestvici konkurenčnosti domačih opazovalcev ne preseneča, "saj se je v zadnjih treh letih izjemno poslabšalo poslovno okolje". Po njegovem mnenju to kažejo tudi poudarki iz raziskave, ki kot največje težave izpostavljajo omejen dostop do finančnih virov, neučinkovito birokracijo in togo delovnopravno zakonodajo.

Za nastale razmere je po njegovem mnenju neposredno odgovorna država, ki na omenjenih področjih ni vzpostavila reda. "Gre za črno piko nosilcem ekonomske politike in države kot celote", je poudaril.

Problematični so politični krediti

Prav na teh področjih, ki so najšibkejše točke slovenske konkurenčnosti, bi po Brščičevem mnenju država morala poskrbeti za red in institucionalne spremembe. "Tu je zlasti pomemben trg dela, ki ga tudi v Svetovnem gospodarskem forumu izpostavljajo kot izjemno rigidnega in nefleksibilnega", je dejal.

Izboljšati bi bilo treba tudi finančni sektor, saj vemo, da imata državni banki zelo velik tržni delež, banke pa niso dobro upravljane, je dejal Brščič. Ob tem je izpostavil še problem "političnih kreditov, kjer se politično ustreznim posameznikom dajejo neustrezno zavarovani krediti, posledično pa podjetja, ki bi imela zanimive podjetniške ideje, do teh sredstev vsaj v državnih bankah ne morejo priti".

STA