Slovenija mora razloge za težave iskati doma

LJUBLJANA> Prostora za znižanje davkov ni veliko, na kratek rok pa bo nujno tudi znižanje življenjskega standarda, menita.

Dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor je prepričan, da je primerjava med Slovenijo in Grčijo pretirana. "To ni vprašanje," je dejal. Makroekonomski podatki po njegovem mnenju niso tako slabi, ga pa skrbijo trendi poslabšanja razmer in vzdušje v družbi, ki ni pripravljena na nujno potrebne spremembe. Vemo, kaj moramo storiti, a tega ne znamo uresničiti, je opozoril.

Za spremembe ni volje

Da so problemi in rešitve zanje znani, se je strinjal tudi izvršni direktor belgijske KBC za srednjo in vzhodno Evropo Marko Voljč. "Manjkata politična in družbena volja, da bi naredili spremembe," je dejal in opozoril, da se ljudje v Sloveniji otepajo vsega, kar bi oklestilo njihove privilegije. A brez znižanja življenjskega standarda na kratek rok po mnenju Voljča ne bo šlo. "Če nas ni zbudila prva kriza, upam, da nas bo druga," je dejal.

Kriza je šokirala ljudi

Eden od problemov, ki ga mora Slovenija takoj rešiti, je po mnenju Mramorja dolgoročna fiskalna vzdržnost. Rešiti moramo problem staranja prebivalstva in dati finančnim trgom signal, da je fiskalna prihodnost Slovenije varna. Potrebno bo tudi znižanje primanjkljaja, pri čemer moramo biti zelo pozorni, da bomo znižali tiste postavke, ki imajo najmanjši multiplikativni učinek na bruto domači proizvod, na primer plače, socialne transferje in materialne stroške, je opozoril Mramor.

Voljč, tudi nekdanji prvi mož NLB, je spomnil, da je bila Slovenija v letih 2007 in 2008 zgodba o uspehu, vendar na krizo ni bila pripravljena, zato je leta 2009 prišlo prebujenje, ki je šokiralo ljudi. Mramor težavo za hud padec konkurenčnosti Slovenije vidi tudi v povečanem zadolževanju na tujih trgih in strukturi slovenskega gospodarstva.

Preveč je podjetij, ki so zgolj dobavitelji za končne produkte, je opozoril Mramor, ki ne vidi več veliko prostora za dodatno znižanje davkov. Znižanje davkov po njegovem mnenju niti ne sme biti edini ukrep za rešitev nastalih razmer, saj potrebujemo celoten paket ukrepov.

Podpirati je treba investicije

Direktor Tehnološkega parka Ljubljana Iztok Lesjak je dodal, da bi morali javni denar bolje porazdeliti in ga nameniti za investicije v nove stvari, ki imajo perspektivo. Po mnenju Lesjaka je pomembno tudi znanje in boljše prilagajanje slovenskih dobaviteljev spremembam, ki se dogajajo v svetu.

Sogovorniki so se dotaknili tudi težav slovenskega bančnega sistema. Voljč je ob tem spomnil, da je veliko vzhodnoevropskih držav večino bank prodalo strateškim tujim vlagateljem, ki so jim v času krize po potrebi zagotovili dodaten kapital. Slovenija se je za razliko od vzhodnoevropskih držav zanašala na nekaj državnih bank, ki pa zdaj potrebujejo kapitalske injekcije.

Z dokapitalizacijo bank zamujamo dve leti

Mramor je dodal, da Sloveniji zaradi ugodnih finančnih razmer v preteklosti ni bilo potrebno prodati bank. Ker so se razmere spremenile, bomo verjetno morali prodati nekaj svari, ki jih nismo dobro upravljali, je dejal.

Voljč in Mramor sta se strinjala, da bodo potrebne tudi dokapitalizacije bank. Mramor meni, da sta dokapitalizacija državnih bank z državnim denarjem in jasna podpora države finančnemu sistemu nujni. "To moramo storiti takoj, smo že dve leti prepozni," je dejal. Voljč vprašanja nove dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke pri tem ni želel komentirati.

Ne znamo se dobro prodajati

Sogovorniki v prihodnost kljub vsem težavam zrejo z optimizmom. Mramor je dejal, da potrebujemo ambiciozne cilje, in v slogu ameriškega predsednika Baracka Obame dodal: "Zmoremo." Lesjak je ob tem dodal, da potrebujemo tudi vizijo, predvsem pa moramo znati promovirati Slovenijo kot destinacijo. "Ne znamo prodajati dobrih lastnosti, ki jih imamo," je dejal.

Dvodnevna mednarodna konferenca FDI Summit 2011, ki se je danes zaključila s predstavitvijo načrtov za izpeljavo nujnih sprememb v Sloveniji s strani nosilcev političnega odločanja, je bila namenjena razpravi o tujih naložbah ter razvojnih strategijah v Sloveniji. V četrtek so udeleženci spregovorili o Sloveniji kot regionalnem izhodišču za tuje naložbe, nagrade pa so prejeli najboljši tuji naložbeniki v 2010 - Saubermacher Slovenija, Julon in Ertl Glas Steklo.

STA