Slovenija s svojo korupcijo na 27. mestu

BERLIN> Največ korupcije je v državah z nestabilnimi vladami, ki jih pogosto spremlja tudi dediščina oboroženih konflikto. Irak, Afganistan in Mjanmar so tako na lestvici od ena do deset dosegli le dobro točko, medtem ko je Somaliji z 1,1 točke pripadlo zadnje mesto.

Boj proti korupciji

Ob objavi letošnjega indeksa so v TI opozorili, da vlade za boj proti najbolj perečim problemom sveta, kot so globalna finančna kriza, podnebne spremembe in revščina, namenjajo ogromno denarja, a korupcija ostaja ovira, ki preprečuje, da bi ta napredek dosegli. V TI so poudarili, da mora biti toleranca do korupcije ničelna in da mora biti to prioriteta pri reševanju globalen krize.

Korupcija je kar pogosta

Skoraj tri četrtine od skupno 178 držav so letos na na lestvici od 0 (zelo veliko korupcije) do 10 (malo korupcije) prejele manj kot pet točk, kar pomeni, da korupcija v javnem sektorju ostaja velik problem.

Potrebujemo dobre vlade

Letošnji rezultati po besedah predsednice TI Huguette Labelle kažejo, da je treba v krepitev dobrega vladanja po vsem svetu vložiti “bistveno večje napore”. “Medtem ko je preživetje tolikih ljudi na kocki, se morajo zaveze vlad proti korupciji, preglednosti in odgovornosti izraziti v njihovih dejanjih. Dobro vladanje je bistven sestavni del rešitev za globalne izzive, s katerimi se danes soočajo vlade,” opozarja Labelleova.

Slabše na Češkem, Madžarskem in v Italiji

V primerjavi z lanskim letom so se razmere izboljšale v Butanu, Čilu, Ekvadorju, Makedoniji, Gambiji, na Haitiju, Jamajki, v Kuvajtu in Katarju, več korupcije pa je na Češkem, Madžarskem, v Italiji, Grčiji, ZDA, Nigru in na Madagaskarju. Letošnjih in lanskih rezultatov sicer niso mogli primerjati v vseh državah, ampak le tam, kjer je država razpolagala s približno enako količino denarja.

Skrb je potrebna v vseh državah

Med državami, ki so se na lestvici korupcije uvrstile slabše, so nekatere, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela. Med tistimi, ki so napredovale, pa po drugi strani po ugotovitvah ni držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kar pomeni, da je treba mehanizme dobrega vladanja okrepiti v vseh državah, saj ekonomska rast očitno ne vpliva na manjši delež korupcije.

Napredek je minimalen

V 36 razvitih industrializiranih držav, ki jih zavezuje konvencija OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev, so kar v 20 ugotovili le majhen ali celo nobenega napredka pri krepitvi protikorupcijskih pravil, opozarja TI. “Rezultati letošnjega CPI znova kažejo, da je korupcija globalen problem, ki se ga je treba lotiti z reformami globalne politike,” je ob tem opozorila Labelleova.

Potreben je večji nadzor

TI poziva k doslednejšemu izvajanju Konvencije ZN proti korupciji, obenem pa pozdravlja odločitev skupine G20, da se pri sprejemanju reform v boju proti finančni krizi zaveže k večji preglednosti in integriteti, a jo hkrati poziva, naj strožji javni nadzor in preglednost vključi v vse ukrepe, ki bodo sprejeti s ciljem zmanjšanja sistemskih tveganj in priložnosti za korupcijo in prevare.

Ankete z domačimi in tujimi poslovneži

Indeks CPI, ki ga je TI objavil že 15. zapored, meri stopnjo korupcije v javnem sektorju v posamezni državi, temelji pa na anketah, ki jih organizacija izvede med domačimi in tudi tujimi poslovneži in strokovnjaki. STA