Slovenija se segreva hitreje od ostalega sveta
Na našem planetu zaradi vpliva človeka postaja vedno bolj toplo. Morda se zdi, da Slovenija zaradi svoje majhnosti k temu globalno ne prispeva veliko, a izračuni na prebivalca kažejo, da ni nedolžna. Ozračje pri nas se segreva hitreje, kot velja za svetovno povprečje.
LJUBLJANA > Globalna temperatura se je v zadnjih 135 letih dvignila za 0,7 stopinje Celzija. Celine se segrevajo bolj kot oceani, med deli sveta, ki se segrevajo nadpovprečno hitro, pa je tudi Evropa in z njo Slovenija.
Leto 2014 je bilo globalno gledano najtoplejše leto v zadnjih 135 letih. Za 1,7 stopinje se je temperatura zraka v Sloveniji dvignila v zadnjih 50 letih. Devet od desetih najtoplejših let smo doživeli po letu 2000.
“Če se je v zadnjih 135 letih globalna temperatura zraka dvignila za 0,7 stopinje Celzija, na kontinentih pa za eno stopinjo, je bil ta trend v Sloveniji bistveno bolj intenziven. Samo v zadnjih 50 letih smo zabeležili dvig za 1,7 stopinje,” je v petek, ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb opozoril direktor Agencije RS za okolje Klemen Bergant.
Tudi podatki o najtoplejših letih po letu 1880, ko so se začele sistematične meritve, so skoncentrirani po letu 2000.
Več poplav in suš
Eden od izzivov, ki ga pred družbo postavlja globalno segrevanje, je priprava na podnebne razmere, ki bodo na planetu čez nekaj desetletij. Podatki za Slovenijo kažejo, da se je pri nas v minulih 50 letih vzhodni del države segreval hitreje od zahodnega, količina padavin pa se je bolj očitno zmanjševala na zahodu. V prihodnjih 50 letih lahko pričakujemo nadaljnje segrevanje ozračja, napoveduje Damjan Dvoršek iz Arsa: “Pričakujemo hitrejše ogrevanje v zimskih in poletnih mesecih, količina padavin pa bo v zimskih mesecih naraščala, kar pomeni večjo nevarnost za poplave, poleti pa upadala, kar pomeni večjo nevarnost za suše.”
Skrbi nas lahko predvsem promet
V stroki in znanosti že dolgo ne dvomijo več, da je poglavitni razlog za hitro segrevaje planeta človek in njegovi posegi v okolje. Slovenija je po izpustih toplogrednih plinov na prebivalca malenkost nad povprečjem EU, a še vedno pod omejitvijo, ki si jo je EU postavila za svoj cilj do leta 2020. “Ali bomo pod njo tudi ostali, pa bo odvisno predvsem od sektorja prometa,” pravi Tajda Mekinda Majaron z Arsa.
Skrbi nas lahko struktura izpustov v Sloveniji. Po še neuradnih podatkih smo pri nas leta 2013 v primerjavi z letom 1986 ustvarili za enajst odstotkov manj izpustov ogljikovega dioksida.
Glede na leto 1986 se je količina izpustov v industriji zmanjšala za 59 odstotkov. Takoj po osamosvojitvi je k temu prispevala tudi izguba jugoslovanskih trgov, ki je prizadela naše gospodarstvo, po letu 2008 pa gospodarska kriza. Medtem pa je količina emisij v prometu občutno narasla. Od leta 1986 do 2013 so se izpusti v prometu povečali za 169 odstotkov. Rast emisij se je s pojavom gospodarske krize zaradi manjšega tranzita tovornega prometa sicer ustavila, a to je bolj slučaj kot posledica načrtnega ukrepanja.
JANA KREBELJ