Slovenija tik pred krajo ali rešitvijo stoletja?

LJUBLJANA> Včerajšnja razprava zakona o slovenskem državnem holdingu (SDH) je potekala predvsem v znamenju napovedi poslancev SD, da zakona ne le, da ne bodo podprli, pač pa tudi naredili vse, da bi preprečili njegovo uveljavitev.

“S tem zakonom bo povzročena največja kraja premoženja v Sloveniji,” opozarja vodja poslancev SD Janko Veber, ki ustanovitev holdinga vidi kot “zadnji val privatizacije”, zato bi se o njem morali izreči tudi državljani.

“S predlogom zakona se uvaja najmanj pregledna oblika upravljanja naložb v Sloveniji,” na osnovi preteklih izkušenj s holdingi svari Veber. “Organizirano se bo izčrpavalo podjetja in potem poceni razprodalo. Posledice bodo odliv denarja v tujino, doma bomo ostali brez najboljših delovnih mest in denarja,” so prepričani v SD, kjer svarijo pred nepreglednimi postopki prodaje, ki bi jih omogočil holding. Z ustanovitvijo holdinga bo sicer prenehala delovati Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki je bila otrok Pahorjeve vlade.

Bolj sprejemljivo

V opoziciji so priznavali, da so politične stranke med poletjem našle rešitve, ki so bolj sprejemljive od tistih, zaradi katerih je julija grozila politična kriza.

Zakon tako iz holdinga izloča vprašanje slabih bank, ki ga bodo poslanci urejali v posebnem zakonu. Tudi Kapitalska družba (Kad) bi ostala samostojna pravna oseba z namenom, da bo ostalo premoženje za financiranje pokojninske blagajne ločeno od ostalega. Modre zavarovalnice ne bi ukinili.

Bolj pregledno, kot je bilo mišljeno sprva, naj bi bilo razpolaganje z naložbami. Holding bi se moral držati smernic za upravljanje naložb, DZ pa naj bi sprejel strategijo upravljanja naložb, je pojasnil minister za finance Janez Šušteršič. “V času, dokler ne bo strategija predlagana in sprejeta, zakon nalaga vladi obveznost, da v roku enega meseca predlaga klasifikacijo naložb in da jo državni zbor potem tudi sprejme. Ta klasifikacija bo osnova za to, da bo holding vedel, v katerih družbah je dopuščeno ali celo zaželeno zmanjševanje državnega deleža, katere naložbe so pa strateške in naj ostanejo v večinski državni lasti,” je pojasnil Šušteršič.

A spremembe vendarle niso v celoti sprejemljive tudi za opozicijsko stranko PS. Njihove poslance je zmotilo hitro sprejemanje zakona, predvsem pa so v PS svojo podporo zakonu pogojevali s sprejetjem njihovih popravkov pri treh, po besedah Alenke Bratušek, ključnih točkah. “Prvič je to sestava nadzornega sveta, kjer si je vlada oziroma koalicija od devetih članov sedem vzela zase. Podali smo alternativne predloge, ki so podobni alternativnim predlogom socialnih partnerjev pa nas seveda niste upoštevali,” je začela Bratuškova. Moti jih tudi to, da še ni popisa premoženja, nimajo pa tudi odgovora, ali se bodo banke v holding prenašale po sanaciji ali pred njo.

Odločitev v petek

V koaliciji je naklonjenost holdingu enotna. “Največja prednost je koncentracija premoženja na enem mestu. Kaj s tem dobimo? S tem dobimo učinkovitejše upravljanje, racionalnejše upravljaje, predvsem pa bomo prišli do tega, kdo je odgovoren za določena dejanja, ker danes nikoli nismo mogli priti do tega,” je prednosti novega načina upravljanja z državnim premoženjem povzel Marko Pogačnik (SDS).

K prvotnemu predlogu zakona je bilo vloženih toliko dopolnil, da se je morala koalicija braniti očitkov, da poslanci na koncu ne bodo vedeli, kaj so sprejeli. Do petka, ko naj bi bil zakon potrjen še v tretji obravnavi, bodo imeli veliko dela z njim še parlamentarni pravniki, ki morajo med drugim preveriti, ali se včeraj sprejeti amandmaji ne izključujejo med seboj.

JANA KREBELJ