Slovenija v soboto uvaja mejni nadzor s Hrvaško in Madžarsko

LJUBLJANA > Pred tem je Italija sporočila, da bo v soboto uvedla nadzor na meji s Slovenijo, in sicer najprej za deset dni z možnostjo podaljšanja.

V skladu s schengenskimi pravili mora država schegenskega območja o uvedbi nadzora na notranji schengenski meji obvestiti tudi Bruselj.

Zaradi migracijskega pritiska in zaradi razmer na Bližnjem vzhodu je več držav EU v zadnjem času uvedlo ali se odločilo za podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah. Med njimi je Avstrija, ki nadzor na meji s Slovenijo izvaja že od leta 2015 in ga je pred kratkim podaljšala še za pol leta.

Stanje v schengenskem območju je sicer ena od osrednjih tem današnjega zasedanja notranjih ministrov članic EU v Luxembourgu, ki se ga udeležuje tudi Boštjan Poklukar.

Hrvaški notranji minister ne pričakuje strogega nadzora

Hrvaški notranji minister Davor Božinović ne pričakuje, da bo Slovenija na meji s Hrvaško izvajala strog nadzor. "Glede na pogovor z ministrom Poklukarjem ne pričakujem, da bo šlo za strogo preverjanje, predvsem pa to ne bi smelo vplivati na prebivalce ob meji," je o napovedanem nadzoru na meji v izjavi za novinarje povedal Božinović.

O tem, da je ponovna uvedba nadzora povezana predvsem s povečano teroristično grožnjo, po Božinovićevem mnenju priča tudi dejstvo, da se je število nezakonitih prehodov med Hrvaško in Slovenijo v zadnjem času zmanjšalo.

K temu je prispevala okrepitev mešanih policijskih patrulj ob slovensko-hrvaški meji, o čemer sta se ministra dogovorila ob robu ministrskega zasedanja v Bruslju konec septembra. "Število nezakonitih migrantov v Sloveniji je precej manjše kot pred mesecem dni," je povedal hrvaški minister.

Pričakuje, da si bodo zdaj vsi skupaj prizadevali, "da v nekem doglednem času stvari vrnemo na svoje mesto". O tem bodo v začetku novembra govorili tudi na tristranskem srečanju s kolegoma iz Slovenije in Italije v Trstu, je napovedal.

Hrvaški notranji minister je znova zagotovil, da Hrvaška pri varovanju svoje meje z Bosno in Hercegovino, ki je od hrvaškega vstopa v schengen v začetku leta zunanja meja, ne potrebuje pomoči drugih držav članic ali Frontexa. "Pomagajo nam lahko zgolj države, iz katerih prihajajo migranti," je poudaril, pri čemer je izpostavil države Zahodnega Balkana.

Plenković: Uvedba mejnega nadzora na notranji meji schengna mora biti skrajni ukrep

Uvedba nadzora na notranji meji schengna ni novost, a mora ostati izjema, ki se jo uvaja le kot skrajni ukrep, je napoved Slovenije o uvedbi nadzora na meji s Hrvaško danes komentiral hrvaški premier Andrej Plenković. Pojasnil je, da se je o tem v sredo pogovarjal s predsednikom vlade Robertom Golobom.

"Treba je poudariti, da gre za začasen ukrep in da mora ostati izjema, ki se jo uvaja samo kot skrajni ukrep, ki mora biti podrejen strogim pogojem, posebno glede izvedbe in trajanja," je danes na seji vlade opozoril Plenković.

Spomnil je, da morajo države članice, ki želijo uvesti nadzor na notranji meji schengna, pred uvedbo ukrepa obrazložiti, v kolikšni meri bo odločitev zmanjšala varnostno grožnjo. Ob tem se morajo posvetovati tudi s sosedami, na katere se nanaša mejni nadzor.

Država članica lahko vzpostavi varovanje notranje meje, če se na območju pojavi resna grožnja javnemu redu in notranji varnosti oziroma v primeru neposredne nevarnosti, ki zahteva nujno ukrepanje, je dodal.