Slovenija zmanjšuje število osebja na ruskem veleposlaništvu

LJUBLJANA > Kot so zapisali na MZZ, so veleposlaniku Ejvazovu izrazili "najostrejši protest in zgroženost ob pobojih ukrajinskih civilistov v Buči in drugih mestih, ki jih je po osvoboditvi izpod okupacije ruskih agresorskih sil razkrila primerjava objavljenih satelitskih in drugih posnetkov".

Slovenija bo s partnericami in zaveznicami v sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) storila vse, da bodo storilci odgovarjali za te grozljive zločine, so izpostavili.

Dodali so še, da so ruskega veleposlanika obenem obvestili o odločitvi, da Slovenija v skladu z 11. členom dunajske konvencije o diplomatskih odnosih zmanjša število diplomatskega in administrativno-tehničnega osebja veleposlaništva Ruske federacije.

Določba daje državi sprejemnici možnost, da od tujega diplomatsko-konzularnega predstavništva zahteva prilagoditev števila osebja v mejah tistega, kar je zanjo razumno in običajno glede na okoliščine in razmere v državi sprejemnici ter potrebe zadevnega diplomatskega predstavništva.

V tem smislu se je Slovenija odločila, da število članov diplomatske misije Rusije uskladi s številom članov diplomatske misije Slovenije v Moskvi.

Trenutno je rusko veleposlaništvo daleč najštevilčnejše v Sloveniji, so pojasnili na ministrstvu. Na njem deluje 41 diplomatov ter administrativno in tehnično osebje, kar je bistveno več kot na primer na veleposlaništvih ZDA in Kitajske.

Kasneje so na ministrstvu tudi potrdili informacijo, da se bo število osebja zmanjšalo za 33 oseb, z 41 na vsega osem. Predsednik vlade Janez Janša je pred tem na twitterju zapisal, da se bo število ruskih diplomatov "drastično zmanjšalo".

Na ministrstvu so izpostavili, da gre za ukrep, ki je usklajen znotraj EU, in da so se za zmanjšanje ruskega diplomatskega osebja v zadnjem času že odločile številne druge članice unije, med njimi Nemčija, Francija in Italija.

Druge države so svojo odločitev večinoma utemeljile z zagotavljanjem nacionalne varnosti oziroma s tem, da naj bi izgnani ruski diplomati vohunili in delovali kot obveščevalci, medtem ko na MZZ tovrstnih razlogov ne omenjajo.

Posebej so poudarili, da gre za ukrep po 11. in ne 9. členu dunajske konvencije, ki govori o možnosti države sprejemnice, da člana tujega diplomatskega osebja razglasi za nezaželeno osebo oziroma persona non grata.