Sloveniji iz Bruslja trije opomini

BRUSELJ > Poleg Slovenije so poziv k sprejetju nacionalnih ukrepov, potrebnih za popoln prenos direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida, dobili še Avstrija, Ciper, Madžarska, Irska in Švedska.

Članice so direktivo sprejele leta 2009 v sklopu podnebno-energetskega svežnja. Vzpostavlja pravni okvir za okoljsko varno geološko shranjevanje CO2, odpravlja pravne ovire in določa zahteve za celotno dobo shranjevanja.

Če se tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljika tržijo, bistveno prispevajo k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v EU, so poudarili v Bruslju.

Šesterica do zdaj še ni priglasila ukrepov za prenos, zato jih komisija danes z drugim opominom, v bruseljski latovščini obrazloženim mnenjem, poziva, naj zagotovijo skladnost z zakonodajo EU.

Če države ne bodo ustrezno ukrepale, lahko komisija primer predloži Sodišču EU.

Prenos evropskih predpisov o skladiščenju živega srebra, ki šteje za odpadek

Drugi okoljski opomin, ki ga je danes dobila Slovenija, pa se nanaša na prenos evropskih predpisov o skladiščenju živega srebra, ki šteje za odpadek. Enak opomin sta dobili še Italija in Romunija.

Komisija trojico poziva, naj pošljejo podrobne podatke o prenosu zakonodaje EU o skladiščenju kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek, v nacionalno zakonodajo.

Potem ko so te članice zamudile prvotni rok, 15. marca letos, jim je komisija poslala prvi opomin, v katerem jim je dala dva meseca časa za odgovor. Ker ni prejela nobenega odgovora, jim je danes poslala še drugi opomin, obrazloženo mnenje.

Če Italija, Romunija ali Slovenija v dveh mesecih ne bodo ukrepale, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU.

Tudi opomin na predpise o ponarejenih zdravilih

Slovenija je dobila tudi opomin, naj zagotovi skladnost svoje zakonodaje z evropskimi predpisi o ponarejenih zdravilih in s tem varnost bolnikov.

Evropska komisija je opomin poslala še Italiji, Poljski in Finski. Vse štiri države je pozvala, naj zagotovijo popolno skladnost z direktivo o ponarejenih zdravilih, katere cilj je preprečiti, da bi ta zdravila dosegla bolnike.

Direktiva določa usklajene, vseevropske ukrepe za varnost in nadzor, ki zagotavljajo lažje prepoznavanje ponarejenih zdravil, znotraj EU in na njenih zunanjih mejah pa poostren nadzor nad zdravili in njihovo preverjanje.

Omenjene države direktive še niso prenesle v nacionalno pravo, čeprav je bil rok za prenos 2. januar letos. Tudi v tem primeru morajo komisijo v dveh mesecih obvestiti o izvedbi zahtevanih ukrepov, sicer lahko komisija zadeve predloži Sodišču EU.

STA