Sloveniji še dve leti, v tem času se bo treba izkazati

BRUSELJ > Slovenija si je priborila dvoletni odlog zaradi že sprejetih reform, zapisa fiskalnega pravila v ustavo in zaostritve pogojev za razpis referenduma. “Reforme, ki mi jih je v pismu opisal minister Čufer, kažejo napredek. S to hitrostjo in na ta način bo Sloveniji v prihodnjih dveh letih uspelo zmanjšati primanjkljaj,” je bil včeraj spodbuden evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.

900 milijonov bo premalo

Evropska komisija je v oceni nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti veliko pozornosti namenila zlasti slovenskemu bančnemu sistemu in očiščenju bančnih bilanc. Kakovost aktive bank naj Slovenija oceni ob pomoči zunanjega opazovalca, terjajo v Bruslju, kjer dvomijo o tem, da bo za dokapitalizacijo treh bank v državni lasti zadostovalo 900 milijonov evrov. Kot je razvidno iz pisma finančnega Uroša Čuferja Olliju Rehnu, je Slovenija pripravljena na te dodatne zunanje preglede kakovosti sredstev slovenskih bank in na pokrivanje morebitnih dodatnih kapitalskih potreb.

Bruselj je naklonjen privatizaciji, v priporočilih pa spodbuja k napovedani privatizaciji NKBM. “Prevladujoč položaj države in pogosto nepravilno upravljanje državnega premoženja ovirata zasebne domače in tuje naložbe ter zmanjšujeta produktivnost in konkurenčnost,” so opazili bruseljski ocenjevalci.

Zakonodaja o Slovenskem državnem holdingu je sprejeta, zdaj se mora še začeti uporabljati, svetujejo. Bruselj poziva tudi k nadaljnjim ukrepom za pomoč prezadolženim podjetjem.

Predolgo sojenje

Med priporočili Sloveniji se je Evropska komisija dotaknila tudi sodnega sistema in pozvala k skrajšanju sodnih postopkov in odpravi sodnih zaostankov. Takšni premiki v sodstvu, ko gre za obravnavo civilnih in gospodarskih zadev, bi naredili Slovenijo bolj privlačno za neposredne tuje naložbe. “V zvezi s tem bi bilo treba predvideno zmanjšanje števila sodnikov na prebivalca, kot je določeno v nacionalnem reformnem programu, izravnati z znatnim izboljšanjem produktivnosti,” menijo v Bruslju.

V sprejetih reformah trga dela in pokojninskega sistema je iz Bruslja videti še nekaj rezerv, ki bi prispevale k odpravi slovenskih težav. Slovenija bi morala še zaostriti pokojninsko reformo, na trgu dela pa bi se morala lotiti tudi regulacije študentskega dela in povečanja zaposlenost mladih s terciarno izobrazbo.

Zmanjšajte trošenje države

Predvsem pa zdaj Slovenijo čaka zniževanje proračunskega primanjkljaja do leta 2015.

Dodatni dve leti, ki jih je včeraj dobila za znižanje primanjkljaja s 4,9 odstotka BDP v letu 2013, na 3,3 odstotka BDP v letu 2014 in nato na 2,5 odstotka BDP v letu 2015, hkrati pomenita, da bi morala po oceni Evropske komisije letos izvesti dodatne javnofinančne ukrepe v skupni višini enega odstotka BDP, v prihodnjih dveh letih pa v višini 1,5 odstotka BDP. Kaj bo naredila, mora Slovenija v Bruselj sporočiti do začetka oktobra.

V priporočilih, kaj naj Slovenija naredi do leta 2015, sicer piše tudi, naj dosledno izvaja že sprejete ukrepe za povečanje prihodkov iz davkov in za zmanjšanja plačne mase v javnem sektorju. Hkrati naj bo pripravljena na dodatne ukrepe, če bi se že sprejeti izkazali za premalo učinkovite ali če bi katerega od njih razveljavilo sodišče.

A tudi iz Bruslja se vidi, da Slovenija v svojih dosedanjih prizadevanjih še ni naredila vsega za omejitev trošenje države. “Medtem ko so nekateri davki sicer pod povprečjem EU, zanašanje na višanje davkov ne more v nedogled odlagati potrebe po obravnavi dinamike odhodkov,” so zato zapisali v Evropski komisiji. Zdi se jim še, da nekateri posredni proračunski porabniki v Sloveniji ne izvajajo v celoti že sprejetih omejitev trošenja. In končno: “Glede na mednarodne in domače ocene je siva ekonomija v Sloveniji večja od povprečja EU, kar kaže na manevrski prostor za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti.”

“Ogenj je pogašen”

Odločitev Bruslja, da Sloveniji da dodaten čas, je slovenski vladi odvalila kamen od srca.

“To je bila gasilska akcija, ogenj je pogašen, zdaj pa moramo zavihati rokave, da začnemo graditi prihodnost,” se je na oceno iz Bruslja odzvala predsednica vlade Alenka Bratušek. Včeraj je izpostavila tri prednostne naloge, ki jih ima zdaj vlada: ponovni zagon gospodarstva, zlasti s pomočjo sanacije bank, ukrepe za mlade ter povrnitev zaupanja v pravno in pravično državo.

Po besedah finančnega ministra Uroša Čuferja so priporočila iz Bruslja skladna s pričakovanji: “To kaže, da imamo z Evropsko komisijo isti pogled, kakšna je diagnoza stanja, in kateri so potrebni ukrepi za naš položaj.”

“V imenu cele vlade se zahvaljujem Evropski komisiji in aktualni vladi za (pozne) pohvale naših ukrepov. Sedaj pa je čas, da nova vlada še sama nekaj naredi,” pa se je na včerajšnji razplet za Slovenijo usodnega dne odzval nekdanji premier Janez Janša.

JANA KREBELJ