Sloveniji stik z odprtim morjem

HAAG, LJUBLJANA, ZAGREB > V zapletenem pravniškem jeziku je predsednik sodišča Gilbert Guillaume dve uri pojasnjeval odločitve arbitrov o posameznih spornih točkah od severovzhoda proti jugozahodu. Kar pomeni, da je osrednje vprašanje, meja v Piranskem zalivu in stik Slovenije z odprtim morjem, prišlo na vrsto povsem na koncu javne razglasitve. Več kot besede sodnika so o vsebini odločitve povedali zemljevidi. Nova meja v Piranskem zalivu je ravna črta, ki vodi od sredine ustja reke Dragonje do izhoda iz zaliva ter se nato nadaljuje južneje od črte ekvidistance do osimske meje ter kompenzira, kot se je izrazil Guillaume, “ukleščenost slovenske obale.”

Sodišče je določilo tudi stik Slovenije z odprtim morjem, tako imenovani junction. Zarisali so nekakšen morski hodnik, širok dve navtični milji in pol, v katerem imajo ladje in letala enake pravice kot na odprtem morju. Je ta hodnik torej slovenski ali hrvaški? Ne eno ne drugo, meni vodja vodja slovenske odvetniške ekipe Alain Pellet. Območje je, kot pravi, izrezano iz hrvaškega morja, ima pa Hrvaška tu določene pristojnosti. “To je najboljše, na kar smo lahko upali,” je razsodbo komentiral Pellet in poudaril, da je mejna črta v zalivu za Slovenijo celo ugodnejša od tiste v sporazumu Drnovšek-Račan.

Več razočaranj je Slovenija doživela pri odločitvah o kopenski meji. Arbitri so Hrvaški prisodili zaselke na južnem bregu reke Dragonje in, sicer nenaseljen, a v mejnem sporu precej simboličen Trdinov vrh oziroma Sveto Gero. Slovenske ostajajo tako imenovane Tomšičeve parcele pod Snežnikom, odločitve sodišča, da ostajajo v Sloveniji, pa so se najbolj od srca veselili v zaselku Mirišče pri Hotizi, kjer so izobesili slovensko zastavo in odprli penino. Na kopenski meji je sodišče na splošno večinoma sledilo razmejitvi po mejah katastrskih občin.

Osrednje vprašanje je zdaj, ali bo Hrvaška odločitev arbitražnega sodišča spoštovala. Kot je znano, je po prisluškovalni aferi Sabor sprejel sklep o umiku iz postopka. “Pričakujemo, da Slovenija ne bo vlekla nobenih enostranskih potez. Hrvaška ima možnosti, da zaščiti svoj teritorij in svoje interese,” je izjavil predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković. Predsednik slovenske vlade Miro Cerar ga je danes zvečer že povabil v Ljubljano. Premierja naj bi se srečala 12. julija.

Hrvaška vlada arbitražne odločitve ne bo mogla ignorirati, komentirajo poznavalci. Kako gladko in hitro bo tekla implementacija sodbe, pa je odvisno tudi od odzivov mednarodne skupnosti. Iz veleposlaništva ZDA so poslali izjavo, ki nakazuje, da nameravajo ostati nepristranski in pričakujejo dogovor obeh držav. Evropska komisija bo odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško podrobno preučila in prvič obravnavala 4. julija na kolegiju v Strasbourgu, je napovedal govorec komisije Alexander Winterstein.

Slovenija dobi:

> več kot tri četrtine Piranskega zaliva,

> stik (junction) z mednarodnimi vodami,

> Tomšičeve parcele na vzhodnem pobočju Snežnika,

> vas Drage v Beli krajini,

> zaselek Mirišče in del zaselka Brezovec pri Hotizi.

Hrvaška dobi:

> manj kot četrtino Piranskega zaliva,

> zaselke Škodelin, Bužini in Mlini-Škrilje na levem bregu Dragonje vključno s hišo Joška Jorasa,

> vojašnico na Trdinovem vrhu,

> del spornih zemljišč in del vasi Brezovec na levem bregu Mure.

STA, VH

Sodbo razglaša predsednik arbitražnega sodišča, 86-letni Gilbert Guillaume.

Tako je arbitraža določila morsko mejo med Slovenijo in Hrvaško.