Slovenski dečki na spletu manj previdni kot deklice
Slovenski otroci in mladostniki se ne razlikujejo veliko od svojih evropskih vrstnikov v uporabi interneta. Prve ugotovitve raziskave Mladi na netu kažejo, da so mladi in otroci v Sloveniji nekoliko bolj preudarni pri uporabi interneta, raziskava pa ugotavlja nekaj razlik med spoloma. Med drugim, da so dečki manj previdni kot deklice.
LJUBLJANA> Ugotovitve ankete kažejo, da otroci v prvih letih osvajanja internet uporabljajo zelo skromno, si kaj preberejo in kaj pogledajo, zaigrajo kakšno igro. Mladi, starih od 11 do 14 let, v svojo uporabo interneta vključijo že komuniciranje, elektronsko pošto, spletna socialna omrežja in takojšnje sporočanje, je povedala vodja raziskave Bojana Lobe iz Centra za metodologijo in informatiko na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.
Od 15 do 17 let - najbolj tvegana skupina
Stari od 15 do 17 let postanejo zelo intenzivni uporabniki interneta, ki začnejo tudi že ustvarjati svoje vsebine in se aktivneje vključijo v internetno življenje. So pa tudi, kot kažejo ugotovitve, najbolj tvegana skupina, ker objavljajo največ podatkov o sebi in tako najbolj razgaljajo svojo identiteto. Najstarejša anketirana skupina v starosti 18 in 19 let pa kaže bolj specifične uporabe za njihove jasno opredeljene cilje, pravi Lobetova.
Deklice bolj zadržane, fantje bolj samozavestni
Bistvenih razlik v uporabi interneta glede na spol ni. Je pa raziskava pokazala, da so deklice nekoliko bolj zadržane pri uporabi kot dečki. Z neznancem z interneta se je srečalo 42 odstotkov dečkov, kar je precej več kot deklic (29 odstotkov).
Veliko več dečkov (43 odstotkov) kot deklic (14 odstotkov) je pošiljalo ali prejelo gole fotografije, prav tako so dečki bolj samozavestni glede svojih spletnih veščin, saj jih kar 55 odstotkov meni, da znajo oni najbolje v družini uporabljati internet, medtem ko je tako prepričanih le dobra tretjina oziroma 37 odstotkov deklic.
Računalniška nekompetentnost staršev
Lebetova izpostavlja, da so rezultati ankete pokazali, da slovenski starši še ne najdejo pravega mesta v procesu osvajanja interneta s strani njihovega otroka ali mladostnika. “Jaz bi rekla, da se še nekako iščejo, morda zaradi tega, ker tudi sami še nimajo dovolj kompetentnih zanj,” dodaja vodja raziskave, ki ugotavlja, da raziskava kaže predvsem prepuščenost otrok samim sebi.
Velika večina otrok je dejala, da se starši ne pogovarjajo z njimi o uporabi interneta in jim ne dajejo napotkov. Tukaj Lobetova vidi priložnost za starše, da mogoče poiščejo dodatna znanja pri Centru za varnejši internet Safe-si ali pri podobnih organizacijah, da se bodo lahko kompetentno pogovarjali s svojimi otroki.
Raziskavo so izvedli lani, ko je bilo v anketiranje na domu vključenih 691 otrok, starih od osem do 19 let.
Srečanje z internetnim (ne)znancem ni vedno negativno
Poročilo, ki povzema prve osnovne izsledke raziskave Mladi na netu, kaže tudi, da tveganja na internetu odrasli prehitro označijo za negativna, saj se za mlade v velikem številu primerov pokažejo kot pozitivna izkušnja. Čeprav se je na primer v starosti skupini med 15 in 19 let kar 55 odstotkov mladih srečalo z neznancem, ki so ga prej poznali le na internetu, je imelo s srečanjem velika večina, 88 odstotkov, zelo dobro ali dobro izkušnjo.
Zaskrbljujoče spletno vrstniško nasilje
Med negativnimi tveganji velja omeniti vrstniško nasilje prek spleta ter neželene spolne komentarje, ki jih je prejelo 38 odstotkov otrok. Še posebej pri žaljivih in bolečih komentarjih prek spleta in mobilnih telefonov se mladostniki v največ primerih odzovejo napačno, saj odgovarjajo na sporočila z enako neprijetno ali bolečo vsebino (24 odstotkov).
STA