Slovenski odrasli po pismenosti pod povprečjem OECD

LJUBLJANA > Približno eden od štirih slovenskih državljanov v starostni skupini med 16 in 65 let je skromno podkovan v pismenosti, računanju in reševanju problemov, kar je precej višji delež kot v drugih državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Najvišjo, četrto oziroma peto stopnjo pismenosti je pokazalo 5,6 odstotka sodelujočih, medtem ko povprečje držav znaša 10,6 odstotka. Četrta stopnja pomeni, da je posameznik sposoben združevati, pojasniti in izločiti podatke iz zahtevnih ali daljših besedil, ki vsebujejo odvisne, lahko pa tudi med seboj nasprotujoče si informacije.

Skoraj četrtina sodelujočih, 24,9 odstotka, je dosegla prvo stopnjo pismenosti, kar pomeni, da znajo prebrati kratka besedila znanih tem in v njih poiskati določeno natančno informacijo. Povprečje držav pri prvi stopnji znaša 18,9 odstotka sodelujočih.

Znanje računanja so s četrto oziroma peto stopnjo ocenili pri 8,6 odstotka vključenih v raziskavo, povprečje pa na tem področju znaša 11,3 odstotka. Četrta stopnja tu pomeni, da posameznik razume širok spekter matematičnih podatkov, ki so lahko zapleteni, abstraktni ali se nahajajo v nepoznanem kontekstu.

Prvo stopnjo znanja računanja je doseglo 25,8 odstotka sodelujočih, pri čemer povprečje držav pri tej stopnji znaša 22,7 odstotka. Tisti s to stopnjo znanja med drugim obvladajo osnovne matematične postopke v konkretnih kontekstih.

Sposobnost reševanja problemov so s tretjo stopnjo ocenili pri 3,7 odstotka sodelujočih, kar je za 2,1 odstotne točke manj od povprečja držav članic OECD. Nekdo, ki je ocenjen s tretjo stopnjo, zna rešiti naloge, ki vključujejo različne računalniške aplikacije, veliko število korakov ter iskanje in uporabo za konkreten primer namenjenih ukazov v novem okolju.

Nadpovprečno velika je tudi razlika v znanju med posamezniki. Razlike so po ugotovitvah raziskave med drugim odvisne od starosti, stopnje izobrazbe in socialnih okoliščin posameznikov.

STA