Slovenski otroci in mladostniki se prehranjujejo nezdravo
Ob današnjem prvem dnevu slovenske hrane so po skoraj vseh šolah in vrtcih otroci prvo šolsko uro uživali v tradicionalnem slovenskem zajtrku. Skozi učne vsebine pa so učenci spoznavali domačo hrano in njen nastanek.
LJUBLJANA> Številne občine so pripravile posebne tržnice in druge dogodke, na katerih so izpostavili pomen kakovostne slovenske hrane. Vlada je vsak tretji petek v novembru razglasila za dan slovenske hrane. Kmetijsko ministrstvo s partnerji je ta dan obeležilo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
V okviru tradicionalnega zajtrka so učitelji in vzgojitelji otroke in mladostnike osveščali o pomenu zajtrka in zdrave prehrane nasploh.
Podatki kažejo, da se slovenski otroci in mladostniki prehranjujejo nezdravo, izbirajo pretežno zdravju nenaklonjena živila in pogosto opuščajo obroke. Slovenski mladostniki v primerjavi s svojimi vrstniki iz drugih držav pogosteje opuščajo zajtrk. Med tednom jih nikoli ne zajtrkuje kar 31,3 odstotka vprašanih, kažejo podatki mednarodne HBSC študije.
Opuščanje zajtrka s starostjo mladostnikov narašča in je bolj izrazito med dekleti kot med fanti. Vsakodnevno zajtrkovanje lahko bistveno pripomore k bolj uravnoteženemu dnevnemu vnosu posameznih hranil, s tem pa se zmanjša tudi tveganje za njihovo pomanjkanje, kar je še zlasti pomembno v času rasti in razvoja. Tudi z razvojno-psihološkega vidika zajtrk vpliva na boljše kognitivne zmožnosti, kar se odraža zlasti v boljšem spominu in učenju.
Nasprotno pa opuščanje zajtrka prispeva k izbiri manj kakovostne prehrane, ki je revnejša z vlaknino in bogata z maščobami, zato mnogo študij povezuje opuščanje zajtrka tudi z višjo pojavnostjo debelosti med mladostniki.
Za zajtrk so najprimernejši polnovredni žitni izdelki (na primer polnozrnati kruh, žitne kaše), ki so ugodni viri energije predvsem za delovanje možganov, kvalitetni beljakovinski izdelki (na primer mlečni izdelek) pa ta ugodni učinek še povečajo. Z dodatkom zelenjave ali sadja, ki imata visoko hranilno vrednost, lahko pomembno izboljšamo preskrbo z vitamini in minerali. Poleg tega imata tudi relativno nizko energijsko vrednost zaradi višje vsebnosti vlaknine, zato bi ju morali poskusiti vključiti v prav vsak obrok.
Cilj vlade je trajnostna raba površin
Glavni cilj razglasitve dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju.
Namen dneva je potrošnika seznaniti o pomenu uživanja hrane iz bližine, ki ima vpliv na zdrav način življenja, na gospodarstvo, vpliv na okolje zaradi krajšega transporta in manj embalaže, na urejenost podeželja. Uživanje lokalno pridelane hrane ima tudi socialni vidik, ker ljudje ostajajo na podeželju, ter strateški vidik, saj država želi zagotavljati prehransko varnost.
Ob tem dnevu je premier Janez Janša v poslanici izpostavil, da postaja hrana čedalje pomembnejša dobrina, še zlasti ker varovanju zdravja in okolja namenjamo vse več pozornosti. Cilj vlade je trajnostna raba površin, namenjenih pridelavi hrane, in ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta na podeželju.
Težave s samooskrbo
S projektom dneva slovenske hrane želi vlada poudariti pomen zdravega prehranjevanja in kakovosti življenja ter dodatno ozavestiti lokalno okolje kot tudi celotno slovensko javnost o pomenu samooskrbe. Slovenija z domačo pridelavo, žal, ne pokriva potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je še toliko bolj pomembno zagotavljanje hrane iz lokalnega okolja.
Ob tej priložnosti je predsednik republike Danilo Türk obiskal Vrtec Jelka v Ljubljani, minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič pa Osnovo šolo Jurija Dalmatina v Krškem. Projektu so se letos pridružili tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinika za pediatrijo Maribor in Pediatrična klinika Ljubljana.
Kmetijsko ministrstvo je v avli ministrstva pripravilo tako imenovano tržnico, na kateri so se obiskovalci seznanili s hrano slovenskih proizvajalcev, podeželja in aktivnostmi na podeželju.
STA