Slovenski podnebni pogajalec Maver: Dogovor dober, a z nekaj razočaranji

LJUBLJANA, KATOVICE > Na podnebni konferenci v poljskih Katovicah so v soboto pogajalci iz skoraj 200 držav dosegli dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma.

"Knjiga pravil je načeloma dobra. Nekatere ključne točke so bile dogovorjene, predvsem glede poročanja in transparentnosti zmanjševanja emisij. Odločanje o glavni točki glede finančnega mehanizma pa je bilo preneseno na naslednjo konferenco, ki bo predvidoma konec prihodnjega leta v Čilu," je dejal pogajalec z ministrstva za okolje in prostor Marko Maver.

Je pa izpostavil, da je bilo veliko razočaranja predvsem glede nepriznavanja poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) s strani ZDA, Rusije, Kuvajta in Savdske Arabije. Poročilo je opozorilo na kritične razmere in pomen omejitve dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo.

"Končni dokument ne priznava ugotovitev poročila IPPC. To je eno največjih razočaranj, saj je to ključno za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma. To ni dober znak, da se bo to potem izvajalo, kot je treba," je dejal Maver in dodal, da je razočaranje tudi zato, ker je bilo potrebno toliko dogovarjanja pri nekaterih osnovnih točkah.

To, kako ambiciozne ukrepe so države pripravljene sprejeti, da se dvig globalne temperature obdrži pod 1,5 stopinje Celzija, bo po Mavrovem mnenju odvisno od posamezne države.

Na tem področju so načrti Slovenije, ki poročilo IPCC priznava, ambiciozni. V prihodnjem letu bo Slovenija pripravila dolgoročno podnebno strategijo, ki jo mora do konca leta 2019 predati EU, ta pa mora potem skupno poročilo v letu 2020 predati ZN, je pojasnil Maver.

Kakšni konkretno bodo cilji Slovenije glede zmanjševanja emisij, še ni znano, ko pa bodo znani, bodo določeni tudi sektorski cilji. Se bo pa Slovenija pri pripravi strategije med drugim posvetovala z Nizozemsko, ki ima strategijo zmanjšanja emisij za do 55 odstotkov do leta 2030 in potem do 95 odstotkov do leta 2050.

Slovenska podnebna strategija bo usklajena tudi z energetsko-podnebnim načrtom do leta 2030, ki ga pripravlja ministrstvo za infrastrukturo in ki bo sprejet v prihodnjem letu, je dodal Maver.

Pariški sporazum države zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. Doslej ga je ratificiralo 184 držav. Podnebna konferenca v Katovicah naj bi predstavljala enega pomembnejših mejnikov na poti do začetka izvajanja tega sporazuma.