Smithies: Če ne uživate v tem, kar počnete, zapravljate svoje življenje

LJUBLJANA > “Študentom vedno pravim: Če ne uživate v svojem projektu, se dogovorite s profesorjem, da vam da drugega. Če vam ne more ustreči, pa zamenjajte njega,” je poudaril 89-letni znanstvenik Oliver Smithies z ameriške univerze v Severni Karolini.

“Sliši se kot šala, vendar mislim popolnoma resno. Če ne uživate v tem, kar počnete, preprosto zapravljate svoje življenje. Če vam znanost po nekaj letih ni všeč, postanite na primer slikarji ali pa vodovodarji. Le tako boste lahko osrečili sebe in ljudi okoli sebe,” je dejal.

Študentom je treba pustiti, da delajo na lastnih projektih

Podobno je svetoval tudi profesorjem. Študentom je po njegovem mnenju treba pustiti, da delajo na lastnih projektih. “Le tako se bodo lahko razvili v samostojno osebo z novimi ideji. V nasprotnem primeru bodo samo kopija učitelja.”

Smithies, po rodu sicer Britanec, je Nobelovo nagrado prejel leta 2007 za prelomna odkritja na področju zarodnih izvornih celic in rekombinacije DNK pri sesalcih, ki so vodila v razvoj pomembnih novih tehnologij.

Mnoge ideje za svoja odkritja je Smithies črpal iz povsem običajnih izkušenj iz življenja, še posebej iz otroštva. “Otroci so znanstveniki. Znanstveniki nikoli ne odrastejo in vse življenje eksperimentirajo. Biti znanstvenik pomeni, da nikoli zares ne odrasteš,” je dejal.

Na predavanju je predstavil tudi vrsto svojih zapiskov izpred več desetletji. Udeležencem je svetoval, naj tudi sami svoje ugotovitve sproti zapisujejo na papir. “Vaših elektronskih datotek že čez pet let ne boste več mogli brati, zato poskrbite, da imate tudi papirnate različice,” je opozoril.

Smithies: Vaganja v raziskave se bogato povrnejo

Smithies je te dni na obisku na ljubljanskem IJS, kjer se je srečal z vrsto slovenskih znanstvenikov. V torek se je srečal tudi predsednikom države Borutom Pahorjem in odhajajočim ministrom za izobraževanje, znanost in šport Jernejem Pikalom.

Na srečanju z obema predstavnikoma države je izpostavil pomen znanosti in vpliv raziskav in drugih znanstvenih aktivnosti na dolgoročno dobrobit države ter poudaril, da se vlaganja v raziskave bogato povrnejo.

Direktor IJS Jadran Lenarčič je ob tem dodal, da je obisk Nobelovega nagrajenca v tem trenutku pomembnejši, kot je videti na prvi pogled.

Medtem ko se politiki ukvarjajo s smešnimi podrobnosti, ki bi spadale le v “kakšen zakoten rumeni tisk”, Slovenija dela velike korake naprej, je dejal Lenarčič. “Ne potrebujemo kreativnih politikov, potrebujemo le politike, ki se znajo nasloniti na kreativne ljudi,” je na novinarski konferenci po predavanju Nobelovega nagrajenca novinarjem dejal Lenarčič.

STA