So bleščice vredne svojega blišča?
Bleščeča oblačila so ikona decembrskih zabav, tudi otroških in drugih slovesnih dogodkov. A za temi drobnimi svetlečimi koščki se, opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, skriva več kot le glamur in občutek razkošja.
Eden glavnih virov onesnaževanja z mikroplastiko je tekstil. Mikrovlakna, ki se v okolje sproščajo med proizvodnjo, pranjem, nošenjem in odlaganjem tekstila, lahko najdemo skoraj povsod. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave približno 35 odstotkov mikroplastike, ki se sprosti v oceane po vsem svetu, izvira iz pranja sintetičnega tekstila, po ocenah Programa Združenih narodov za okolje pa približno 16 odstotkov. V Evropi naj bi se v površinske vode sprostilo kar 13.000 ton tekstilnih mikrovlaken na leto, kar je približno 25 gramov na osebo. K problematiki močno prispeva tudi trend hitre mode, saj ta oblačila vsebujejo velik delež sintetičnih vlaken, hitro se obrabijo, pogosto se uporabljajo le kratek čas in tako kmalu postanejo odpadek. Tekstil je hkrati vir drugih oblik mikroplastike, ki izvira iz različnih vrst materialov ali dodatkov, uporabljenih v oblačilih in tekstilnih izdelkih, kot so potiski, premazi, gumbi in bleščice.
So bleščice res mikroplastika?
Bleščice so edinstvena skupina mikroplastike. Vključujejo namreč pestro paleto oblik, barv in velikosti ter materialov s specifično kemijsko sestavo, namenjenih predvsem estetskemu učinku. Izdelane so lahko iz različnih vrst plastike (PET, PMMA, PVC itd.), prekrite s kovinsko plastjo aluminija, titana, železa ali bizmuta. Komercialno so na voljo bleščice v velikostih od 50 mikro metrov do 6 mm, kar ustreza dimenzijam mikroplastike (< 5 mm), in v različnih oblikah (okrogle, trikotne, v obliki src, zvezd ipd.), včasih tudi s številnimi zarezami. Med proizvodnim postopkom jim lahko dodajo še holografske učinke ali barve, da končni izdelek dobi značilen bleščeč videz.
13.000
ton tekstilnih mikrovlaken na leto (kar je približno 25 gramov na osebo) naj bi se v Evropi sprostilo v površinske vode
Bleščice so vse bolj razširjene
V preteklosti so bile bleščice izdelek ali dodatek, ki se je uporabljal občasno, ob posebnih priložnostih. Danes je moda ta trend prenesla v naše vsakdanje življenje in bleščice pogosto najdemo v kozmetiki, oblačilih, umetniških in obrtniških izdelkih, torbicah, čevljih in dekoracijah za dom.
Večji delci so lahko prišiti, pogosto so bleščice na oblačila in predmete pritrjene z lepilom, neposredno na telo jih nanesemo z dermalnim oljem, včasih pa so že vključene v sam izdelek. Takšni izdelki so velikokrat namenjeni le za enkratno uporabo, na primer za ličenje za zabavo ali predstavo, nanos na nohte ali tematsko dekoracijo.
Dosedanje študije kažejo, da lahko bleščice povzročijo enake negativne učinke v kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemih kot običajna mikroplastika.
Kaj o bleščicah pravi zakonodaja?
Pred dobrim letom je Evropska komisija v okviru kemijske zakonodaje REACH sprejela Uredbo 2023/2055 o omejevanju sintetičnih polimernih mikrodelcev, bolj znano kot omejitev mikroplastike.
Uredba naslavlja biološko nerazgradljivo, netopno mikroplastiko, ki se namerno dodaja izdelkom ali se uporablja samostojno. Gre za obsežno omejitev, saj se ti delci, tudi bleščice, dodajajo v številne izdelke vsakodnevne uporabe. A prodaja bleščic se z zakonsko omejitvijo ni popolnoma ustavila, nanaša se le na nekatere vrste in načine njihove uporabe, odvisno od tega, iz česa so narejene, za kaj se uporabljajo, ali so v razsutem stanju ali “ujete” v izdelku. Poleg tega se lahko izdelki, ki so že na trgu (izdelki na policah ali v zalogah dobaviteljev), prodajajo do porabe zalog. Prepovedali so torej le bleščice iz nerazgradljive, netopne plastike.
Pri nakupu bleščic je potreben kritičen premislek
Izdelki z bleščicami so privlačni in prijetni na oko, ne pa tudi za naše okolje, zato je pri nakupu potreben kritičen premislek. Če se svetlikanju pri našem modnem slogu nikakor ne moremo upreti, takšna oblačila in dodatke nosimo večkrat in poskrbimo, da jih pravilno zavržemo.
Nepoškodovana oblačila lahko:
podarimo v dobrodelne namene,
jih odnesemo v trgovine z rabljenimi oblačili,
odložimo v zbiralnike za tekstil.
Odpadni tekstil:
oddamo v reciklažnih centrih, na zbirnih mestih
ga sami predelamo v nove izdelke.
Biološko razgradljive, topne, naravne ali anorganske bleščice ne štejejo za mikroplastiko, zato zanje omejitev ne velja in se lahko še naprej prodajajo. Za industrije, kot sta kozmetika in detergenti, veljajo tudi izjeme in prehodna obdobja za prilagoditev omejitvam.
Kako se “bleščijo” v okolju?
Študije kažejo, da so bleščice pogosto prisotne v odpadnih vodah in sedimentih vodnih ekosistemov. Na Norveškem so jih odkrili v polovici analiziranih vzorcev odpadnih voda čistilnih naprav, v Avstraliji pa predstavljajo kar 24 odstotkov vseh delcev oz. tretjo najbolj pogosto obliko mikroplastike v aktivnem blatu čistilnih naprav (za vlakni in fragmenti). Odkrili so jih tudi v rekah, čeprav metode odkrivanja pogosto podcenjujejo njihovo prisotnost. Informacij o interakciji med organizmi in delci bleščic za zdaj še primanjkuje, a dosedanje študije kažejo, da lahko bleščice povzročijo enake negativne učinke v kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemih kot običajna mikroplastika.
Če že imate oblačila z bleščicami ...
jih nosite večkrat in poskrbite, da jih pravilno zavržete,
nepoškodovana oblačila lahko podarite v dobrodelne namene, jih odnesete v trgovine z rabljenimi oblačili ali odložite v zbiralnike za tekstil,
jih lahko oddate v reciklažne centre, na zbirnih mestih ali jih sami predelate v nove izdelke,
med pranjem ne uporabljajte prevelike mehanske sile, ki dodatno pripomore k sproščanju bleščic in drugih mikrovlaken.
In za konec nasvet: z izbiro oblačil iz druge roke (“second hand”) lahko ne le zmanjšamo vpliv na okolje, temveč tudi obogatimo svojo garderobo z edinstvenimi zgodbami - s spomini, ki imajo večjo vrednost kot lesk novih bleščic.
dr. Anja Bubik, Fakulteta za varstvo okolja
