So kandidatne liste upravičile visoka pričakovanja?

LJUBLJANA> Tako Virantova kot Jankovićeva lista dokazujeta, da je za zmago ali pa vsaj dober rezultat na volitvah potrebna organizacijska struktura in kopica aktivnih članov, o kandidatni listi obeh strank meni dr. Miro Kline s Fakultete za družbene vede.

Posledica kratke zgodovine

“Zaradi svoje kratke zgodovine obe stranki še nimata takšnih ljudi in temu primerno sta oblikovani njuni listi kandidatov za poslance. To je na žalost nabor političnih amaterjev, ki bodo morda v parlamentu dvigovali roke in s tem vodili Slovenijo na poti iz krize,” je Kline ocenil ponudbo kandidatov v obeh strankah.

Državljanska lista Gregorja Viranta odhaja na volitve s svojimi najbolj prepoznavnimi člani - tudi z Markom Pavliho -, ob njih pa, na primer, še s soprogama Janeza Šušteršiča in Rada Pezdirja ter z mnogimi imeni, ki jih Gregor Virant promovira kot politično neomadeževana, v javnosti pa delujejo predvsem kot neznana. Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića se je najbolj med vsemi strankami na letošnjih volitvah zatekla k znanim obrazom. Poleg tistih, ki so se k Jankoviću zatekli iz drugih strank, za Pozitivno Slovenijo kandidirajo tudi nekateri ljubljanski mestni svetniki. Janković je okrog sebe zbral še šopek nekdanjih športnikov (Špelo Pretnar, Alenko Bikar, Britto Bilač, Petra Vilfana). Na listi bosta tudi novinarja Mitja Meršol in Tamara Vonta ter nekdanja poslanka SNS in nato Lipe Barbara Žgajner Tavš.

Prepoznavnost je nujen, vendar ne zadosten pogoj za zmago, meni Kline. Za uspešen nastop na volitvah je po njegovem potrebna neka zaželena in izpostavljena lastnost, po kateri je znan določen kandidat. Ta lastnost oziroma značilnost mora biti vsaj posredno povezana s političnim delovanjem. Športniki in estradniki so lahko potemtakem uspešni le izjemoma, kar so pokazali tudi rezultati dosedanjih volitev v Sloveniji, ugotavlja Kline.

Če ni vizije, niti slava ne pomaga

“Strake so liste predstavljale na nekoliko bahaški način, v smislu zmagovitih kombinacij, a moram reči, da me nobena od teh list kandidatov ni posebej impresionirala,” je letošnjo volilno ponudbo ocenil dr. Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije. Kritika velja tako starim kot novim strankam. Na novih listah so nekatera imena, ki zbujajo zaupanje, priznava, a to ne spreminja splošne ocene: “Na kandidatnih listah ni nič posebnega. To je neko manjše razočaranje.”

Kandidiranje športnikov, estradnikov, lepotic in podobnih je sicer prijem, h kateremu se zatekajo vse stranke. Za SDS bo, denimo, kandidirala pevka Elda Viler, Demokratična stranka dela se na volitve odpravlja z igralko Violeto Tomič in glasbenikom Goranom Breščanskim.

“Mislim, da imena raznih estradnikov ne vlečejo volilcev,” pravi Tomšič. Nagovarjanje volilcev s pomočjo znanih osebnosti je sicer tudi v tujini zelo pogost pojav; tudi v ZDA se pred volitvami znani igralci postavljajo na stran tega ali onega kandidata. A po prepričanju Tomšiča je takšen pristop zgrešen: “Estradnik, pevec, igralec, športnik ni za politiko nič bolj kompetenten, kot je nek povprečen človek z ulice.” Če stranka nima jasnega programa in smeri, ji tudi športniki in estradniki ne morejo pomagati, meni.

JANA KREBELJ

Matevž Tomšič