So za želve usodni virusi ali bakterije?
Ob Gradežu so do včeraj našteli že več kot 150 poginulih želv glavatih karet (caretta caretta). Število pa utegne še narasti, saj so do torka omenjali “le” 100 poginov. Tržaški dnevnik Il Piccolo med krivci navaja virusno ali bakterijsko okužbo.
GRADEŽ > Na pogin teh morskih plazilcev, ki v dolžino dosežejo 1,20 metra in dočakajo človeško starost, naj bi vplivali tudi vetrovi, morski tokovi in reka Pad.
o poročanju Slobodne Dalmacije sta hrvaška vlada in norveško podjetje Spectrum julija letos sklenila dogovor o skeniranju morskega dna (dogovor naj ne bi Hrvatov stal niti kune, pridobljene podatke naj bi podjetje v njihovem imenu prodalo zainteresiranim naftnim družbam). Poslužujejo se močnih zvočnih topov, ki naj bi dosegali 240 decibelov. Da to lahko hudo poškoduje morske organizme, je opozorila nevladna organizacija Ocean Care s sedežem v Švici. Zvok naj bi bil za morske organizme to, kar je svetloba za kopenske - služi jim za medsebojno komunikacijo, premikanje, iskanje hrane in izogibanje sovražnikom.
Pogini so omejeni na Gradeško laguno
Vse poginule želve so namreč doslej našli na območju Gradeške lagune, nobene pa ob obali Benečije, Istre ali Dalmacije. Strokovnjaki pogin tako povezujejo tudi z burjo in jugozahodnikom, ki sta v prejšnjih dneh pihala na območju Gradeža.
Da gre za biološkega krivca, so v četrtek ugotavljali člani mednarodnega projekta NETCET (Mreža za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu), in sicer prek telekonference, ki so jo vodili z veterinarskega inštituta univerze v Padovi. Prisostvovali so ji predstavniki Furlanije-Julijske krajine, Benečije, Emilije-Romanje, Slovenije, Hrvaške in Albanije.
Ugotovili krvavitve iz prsnih mišic
Po prvih pregledih želodcev nekaterih poginulih glavatih karet so strokovnjaki izločili kar nekaj možnih vzrokov. Črtali so biotoksine alg, klapavice, s katerimi se prehranjujejo želve, in zastrupitev z anorganskimi snovmi. Če bi prišlo do slednje, bi želve utrpele notranje poškodbe, poginile bi tudi druge živalske vrste. Pri več poginulih glavatih karetah pa so ugotovili krvavitve iz prsnih mišic in prazen želodec. To nakazuje na biološki vzrok, na virus ali bakterijsko okužbo. Več pa bodo strokovnjaki lahko povedali, ko bodo znani rezultati bakterijskih testov na kadavrih.
Norveške raziskave ali morbillivirus?
Telekonferenci, vodeni iz Padove, je prisostvoval doc. dr. Bojan Lazar, vodja projekta NETCET pri Univerzi na Primorskem, ki pravi, v zadnjih 15 letih, odkar te živali načrtno spremljajo v državah ob Jadranskem morju, tako množičnega pogina ne pomnijo.
“Lahko bi bil posledica novih prijemov v ribištvu, vendar tam niso uvajali nobenih sprememb. Lahko bi šlo za posledice preučevanja morskega dna, ki ga je hrvaška vlada naročila nekemu norveškemu podjetju , da bi našli nafto in plin, še zlasti, če se poslužujejo nadzorovanih manjših eksplozij. A bi v tem primeru živali utrpele krvavitve v očeh in možganih, ki jih pri želvah doslej niso zaznali. Preostane še možnost, da so želve zbolele za morbillivirusom, ki je kosil med delfini in drugimi morskimi sesalci in ga v Jadranskem morju do zdaj ni bilo,” niza Lazar. Še vedno pa dopušča, da poginu botruje več dejavnikov hkrati.
MIRJANA CERIN