Socialno najšibkejši bi plačali manj

Slovenija
, posodobljeno:

Vlada je v predlog zakona o davku na nepremičnine, ki ga je danes potrdila vlada, vnesla nekatere izjeme, med njimi nižjo obdavčitev za prejemnike socialne pomoči in varstvenega dodatka, in možnost davčnega kredita.

Vlada je na današnji seji potrdila predlog zakona o nepremičninah
Vlada je na današnji seji potrdila predlog zakona o nepremičninahLeo Caharija

LJUBLJANA > Predviden skupni finančni učinek je med 390 in 395 milijonov evrov, od česar bo polovica prihodek proračuna.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Uroš Čufer, so v zadnjem trenutku v predlog zakona vnesli nekaj izjem. Finančni učinek je med 390 milijonov in 395 milijonov evrov, kar se polovično razdeli med državo in občine.

Predviden priliv v državni proračun za leto 2014 je sicer bil 205 milijonov evrov. Čufer pravi, da predloga proračuna ne bo treba popravljati, ker toliko prožnosti v proračunu še obstaja.

Predlog uvaja določene korektive za socialno najšibkejše oziroma osebe, ki so upravičene do večje površine stanovanj, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.

Nižja obdavčitev socialno najšibkejših

Tako bodo 50-odstotnega znižanja davka na stanovanjske nepremičnine, v katerih živijo deležni prejemniki denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka, za 30 odstotkov nižji davek na stanovanjsko nepremičnino pa bodo deležni invalidi, ki uporabljajo invalidski voziček.

Predlog zakona omogoča tako imenovani davčni kredit, ki se bo uporabil na zahtevo zavezanca, predvideval pa bo, da se davčni dolg na nepremičnino vpiše v zemljiški knjigi in se ga poravna po zamenjavi lastnika nepremičnine.

Davka se ne bo plačevalo za kulturne spomenike, gasilske domove in sakralne objekte, ki so namenjeni izključno bogoslužju, ter neplodna zemljišča, varovane gozdove in gozdne rezervate. Neobdavčene ne bodo tudi nepremičnine za konzularna predstavništva ter nepremičnine v lasti mednarodnih organizacij in institucij EU, gospodarska javna infrastruktura (ceste, železnice, vode), razen vodnih zemljišč, ki so namenjena opravljanju dejavnosti.

Čufer kot argument za izvzetje sakralnih objektov navaja, da bi bili sicer edina država v Evropi, ki bi te objekte obdavčevala. Za kulturne spomenike pa so izračunali, da bi bil davčni izplen relativno majhen, saj bi zanje pobrali le 72.600 evrov, je ponazorila Vraničarjeva.

Posplošena tržna vrednost

Davčna osnova za vse nepremičnine bo posplošena tržna vrednost, kot je navedena v registru geodetske uprave.

Davčna osnova za stanovanjske nepremičnine bo v letu 2014 znašala 85 odstotkov posplošene tržne vrednosti, to enoletno obdobje pa je namenjeno ureditvi evidence v registru nepremičnin, je dejala Vraničarjeva. Višje bodo obdavčena nerezidenčna stanovanja.

Stanovanjske nepremičnine, v katerih zavezanec biva ali jih daje v odplačni (tržni ali neprofitni) najem, bodo po predlogu obdavčene s stopnjo 0,15 odstotka, nerezidenčne stanovanjske nepremičnine pa po stopnji 0,50 odstotka. Stanovanjske nepremičnine, ocenjene nad 500.000 evrov, bo davčna stopnja povečana za 0,25 odstotne točke, je sporočil urad vlade za komuniciranje.

Za poslovne in industrijske nepremičnine je predlagana stopnja 0,75 odstotka, med temi pa za energetske objekte 0,40 odstotka.

Kmetijski objekti bi bili obdavčeni po stopnji 0,30 dostotka, druge stavbe - stavbe za javno rabo in drugo splošno rabo - pa po stopnji 0,50 odstotka.

Kmetijska zemljišča bi bila obdavčena z 0,15-odstotno stopnjo, gozdna zemljišča pa z 0,07-odstotno stopnjo.

Za črne gradnje trikrat več

Za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo je predlagana stopnja 0,75 odstotka, za zemljišča za energetsko rabo stopnja 0,40 odstotka in za druga zemljišča 0,50 odstotka, razen za zemljišča, ki pripadajo stanovanjskim nepremičninam, za katere se določa stopnja 0,15 odstotka. Za stavbe, ki so nelegalne gradnje, se bo osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, povečala za trikrat.

Občine bodo lahko stopnje zvišale ali znižale za polovico. V predlogu ostaja triletno prehodno obdobje, v katerem bo davek v celoti prihodek države, občinam pa bodo namenili enak znesek, kot so ga pobrale z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012. Po novem pa bodo občine lahko že za leti 2015 in 2016 stopnje zvišale za polovico.

Glede možnosti pritožbe je Vraničarjeva dejala, da predlog omogoča polni pritožbeni postopek. Ker je davčna osnova vrednost na podlagi množičnega vrednotenja, se pa ne more upoštevati individualnega vrednotenja. Če se bo s pritožbo izkazalo, da so bili vhodni parametri pri določenem vrednotenju uporabljeni napačno, bo davčna uprava pozvala geodetsko upravo, naj opravi novo vrednotenje.

Brez glasu proti

Vlada je predlog zakona sprejela brez glasu proti, minister iz vrst Desus, minister za zdravje Tomaž Gantar se je glasovanja vzdržal. Predsednika Desus in zunanjega ministra Karla Erjavca zaradi službene poti v Rusiji na seji vlade ni bilo. Izvršilni odbor stranke naj bi o podpori predlogu odločal v naslednjih dneh.

Zakon je po Čuferjevih besedah tudi pomemben sistemski zakon, ki bo koristil tudi v prihodnje. Glavna prednost zakona je, da sistemsko ureja področje obdavčenja nepremičnin in vse subjekte postavlja v enakopraven položaj.

Vlada je po ministrovem mnenju na dobri poti, da izpelje sprejem zakona. “Predlog je sprejet, vlak gre naprej in prepričan sem, da bodo ostale koalicijske stranke ujele ta vlak,” je dejal Čufer. Verjame, da bo zakon sprejet, ker da so ostale možnosti za zagotovitev dodatnih virov ali zmanjšanje odhodkov bistveno težje dosegljive.

STA