Sodnik ni uradnik
“Vsi ukrepi so usmerjeni v krepitev finančnih institucij, omejevanje javne porabe, omejevanje stroškov. Živimo v času, ko se vodilna politika še ni zavedla, da je prišel razvoj v stadij, ko bo treba spreminjati temelje sistema,” je ob otvoritvi pravniških dnevov poudaril prof. dr. Lojze Ude.
PORTOROŽ> Po mnenju predsednika zveze društev pravnikov Lojzeta Udeta politična kriza v Sloveniji ni v povsem neposredni povezavi z ekonomsko krizo. Je pa res, da politične stranke pri nas tudi v takšnih razmerah niso sposobne zaznati nacionalnega interesa. Ude je omenil, da program pravniških dnevov, katerih se letos udeležuje nekoliko manj udeležencev kot v minulih letih, skoraj ne odraža dejstva, da živimo v času ekonomske krize in da se predvidevajo ukrepi, ki niso nujno naklonjeni položaju delavcev, ampak delodajalcev.
Zveza društev pravnikov Slovenije je tudi letos podelila priznanja. Za življenjsko delo ga je prejel Franc Testen, pravnica leta je postala mag. Nina Betetto, priznanje mlademu pravniku je prejel mag. Domen Bizjak, priznanje za 20-letno neprekinjeno delo v društvu za pomorsko pravo in v Zvezi društev pravnikov Slovenije pa dr. Marko Pavliha.
Na ostrini britve
Kot je dejal, bodo morda tudi pravniki v prihodnjih letih razpravljali o bolj temeljnih ukrepih. Dodal je, da so zadeve na ostrini britve in da morajo pravniki zahtevati ostrejšo diskusijo, sploh zdaj, ko so v kazenskih postopkih nekateri vidni gospodarstveniki in drugi. Ob tem pa je izrazoslovje politikov o pravosodju takšno, da nujno terja spremembe. Žal pa je varčevanje po Udetovih ugotovitvah udarilo tudi na področje izobraževanja in usposabljanja pravnikov.
Grozi razkroj pravne države?
Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek je povedala, da je v demokratični pravni državi eno temeljnih načel delitev oblasti, da torej vsaka veja deluje izključno znotraj svojih meja. Zdaj pa se vrstijo kritike sodstva, češ da je podrejeno eni politični opciji. “Nespoštovanje in neizvrševanje tako odločb ustavnega sodišča kot tudi rednih sodišč s strani drugih dveh vej oblasti je pomenilo signal javnosti, da je tako ravnanje sprejemljivo in dopustno,” je dejala Roblekova in dodala: “To lahko pripelje do razkroja pravne države.” Tudi hitro spreminjanje zakonov za pravno državo po njenih besedah ni dobro.
Osrednja naloga sodstva je namreč zagotavljanje pravnega varstva v razumnem roku, sodnik pa mora svoje poklicno poslanstvo opravljati neodvisno, ne sme dovoliti posegov, pritiskov in posrednih navodil. “Sodnik ni uradnik. Neodvisnost sodnika ni njegov privilegij, pač pa pravica državljanov,” je med drugim poudarila Roblekova. Za uresničevanje ustavne pravice enakosti pred zakonom pa je temeljni pogoj enotna sodna praksa.
Sicer pa so pravniki, ki še danes in jutri razpravljajo o nekaterih aktualnih vprašanjih, včeraj nadaljevali delo po sekcijah, prvi dan pa sklenili na okrogli mizi o pravnih postopkih kot sredstvu politike.
SILVA KRIŽMAN