Sodniki se vračajo v sodne dvorane

LJUBLJANA > Po sklepu, ki ga je Slovensko sodniško društvo sprejelo 4. januarja, so sodniki, jezni zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah, 10. januarja začeli z dvotedenskim opozorilnim protestom. V tem času so delo opravljali prilagojeno. Po informacijah vrhovnega sodišča so sodniki v veliki meri preklicali naroke za glavne obravnave, razen v nujnih zadevah, v katerih je sojenje potekalo nemoteno. Podatkov o preklicanih oziroma preloženih obravnavah v času protesta nimajo.

Protestu se je pridružila večina sodnikov

Podatki, ki jih je STA na sedmih okrožnih sodiščih zbrala do torka opoldne, kažejo, da je od začetka protesta odpadlo skupaj več kot 1100 obravnav. Na največjem, ljubljanskem, je od skupno 623 obravnav do vključno minulega petka odpadlo 419 obravnav. Vsaj 90 odstotkov so jih preklicali zaradi opozorilnega protesta. Tudi podatki okrožnih sodišč v Kranju, Novem mestu in Novi Gorici potrjujejo, da je bil razlog za večino preklicanih obravnav protest. Podobno je bilo tudi na okrajnih sodiščih.

Na vrhovnem sodišču ocenjujejo, da zaradi protesta sodnikov “ni prišlo do posegov v človekove pravice”.

Za dvotedenski protest so se na sodniškem društvu odločili po tem, ko vlada in državni zbor nista odpravila neustavnosti glede sodniških plač, na katero je opozorilo ustavno sodišče junija lani. Po navedbah društva je pozivu o protestu sledila večina sodnikov.

Podpredsednik društva Andrej Ekart je poudaril, da vlada in državni zbor v času protesta nista pokazala nobene pripravljenosti za takojšnjo uresničitev ustavne odločbe. Ocenil je, da so v društvu kljub temu razširili zavedanje, da je spoštovanje odločb ustavnega sodišča eden od temeljnih stebrov ustavne ureditve. Poleg tega menijo, da neizvršitev ustavnih odločb “ogroža zaupanje državljanov v delovanje pravne države in demokratični ustroj družbe”.

Na vrhovnem sodišču ocenjujejo, da zaradi protesta sodnikov “ni prišlo do posegov v človekove pravice”. To so pripisali časovni omejitvi protesta in dejstvu, da se sodniki niso omejili le na nujne zadeve, ki jih je tudi sicer veliko. Pojasnili so, da so sodniki pisali sodne odločbe v že zaključenih zadevah in preučevali sodne zadeve, ki so jim dane v sojenje.

Sodniki so jezni in razočarani

Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat ugotavlja, da so sodniki zaradi neizvrševanja ustavne odločbe “jezni in razočarani”. Sodni svet je minuli teden vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju s predlogom za izvršitev odločbe o plačah.

Sodniško društvo bo na seji 30. januarja odločalo o tem, ali bodo s protesti nadaljevali. Če se bodo za to odločili, bodo po besedah podpredsednika Ekarta upoštevali, da z ukrepi ne posežejo prekomerno v pravice državljanov. Na sejo so povabili tudi ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan.

Na ministrstvu za pravosodje udeležbe ministrice še ne morejo potrditi. Na vprašanje, ali vztrajajo, da bodo ustavno odločbo izvršili z zamikom, v okviru prenove plačnega sistema v javnem sektorju, so odgovorili: “Odločbe ustavnega sodišča so obvezne in zakonodajalec je na odločitev ustavnega sodišča vezan. Ministrstvo meni, da če obstojijo objektivni razlogi, da ustavne odločbe ni mogoče izvršiti v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče, mora to zakonodajalec izvršiti nemudoma, ko so odpravljeni objektivni razlogi, ki so razlog za prekoračitev roka.”