Sodstvo obžaluje in se opravičuje dedičem

LJUBLJANA > Na razkritje našega časnika, da so na 44 okrajnih sodiščih od leta 1991 do danes založili 945 oporok (od tega jih je 141 imelo konkretne materialnopravne posledice), se je vrhovno sodišče včeraj odzvalo z obžalovanjem in opravičilom vsem prizadetim dedičem.

Odškodninske tožbe zoper državo?

Ostalo bo (le) pri tem. Kdor bo hotel priti do dediščine, ki mu jo je želel v neizvršeni oporoki zapustiti oporočitelj, bo moral sprožiti pravdo. Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto doslej še ni zasledila, da bi se kdo od prizadetih oporočnih dedičev odločil za takšen korak ali pa sprožil odškodninsko tožbo zoper državo. Se pa zaveda: “Z možnostjo odškodninskih tožb je treba resno računati.”

Kot so včeraj pojasnjevali na vrhovnem sodišču, so ukrepali takoj, ko jih je lani spomladi novogoriško okrajno sodišče opozorilo na napake pri poslovanju s sodnimi oporokami. Iskali so tudi rešitve za opeharjene oporočne dediče, a druge možnosti kot pravdanje ne vidijo. Sodišče jim ne more povrniti škode in tudi sicer nima pravne podlage, da bi ukrepalo, pravi podpredsednica vrhovnega sodišča.

Oporoke so se izgubljale od leta 1945 naprej

Poleg 945 založenih oporok v zadnjih 25 letih so na sodiščih odkrili še skoraj 4400 neizvršenih oporok med leti 1945 in 1991. V času Jugoslavije so materialne posledice nastale v 309 primerih. Sodstvo ne bo iskalo osebne odgovornosti za napačno hrambo oporok, saj da so vsi primeri, ki bi imeli materialne posledice, že stari.

“Če bi kaznovali vpisničarko na nekem okrajnem sodišču, se sistem zaradi tega ne bi spremenil,” je izpostavila Betettova. Želijo pa si prav to: spremeniti sistem, da do podobnih stvari ne bi več prihajalo. Zakonodajalcu so predlagali nekatere zakonske spremembe, sodnikom in drugemu osebju pa dali navodila, ki zmanjšujejo tveganje za napake.

Neizvršene oporoke naj bi sicer predstavljale manj kot odstotek vseh oporok, ki jih hranijo sodišča. Ta so samo v lanskem letu v hrambo prejela 6684 oporok.

Varuh: ljudje so sodiščem zaupali

Vrhovno sodišče se zaradi neizvršenih oporok te dni ne zagovarja le pred javnostjo, ki tudi po tej aferi izgublja zaupanje v pravno državo. Včeraj je na predsednika vrhovnega sodišča vrsto vprašanj naslovil tudi varuh človekovih pravic. V uradu varuha menijo, da usmerjanje oškodovancev na pravdanje ni ustrezna rešitev, saj povsem spregleda, da so razlogi za zaplet na strani sodišč.

Ljudje so se za hrambo oporoke na sodišču odločali, zato ker so imeli to institucijo za zaupanja vredno, so izpostavili v uradu varuha. Nedopustno je, da njihova volja po smrti ni bila upoštevana, so poudarili v uradu in se vprašali, ali odškodnine lahko to sploh povrnejo. “Država je dolžna prevzeti odgovornost za napake, če so jih povzročili njeni uslužbenci in ob tem tudi preveriti razloge, zaradi katerih je prišlo do neustreznega oziroma napačnega ravnanja ter na tej podlagi tudi ustrezno ukrepati,” še opozarjajo pri varuhu človekovih pravic.

Na poročilo in celovit odgovor sodstva čakajo tudi na ministrstvu za pravosodje.

JANA KREBELJ