Šola je draga, za nekatere še dražja

PRIMORSKA> V Istri se cene za komplet delovnih zvezkov za prvi razred gibljejo od 30 evrov do skoraj 100 evrov. V naslednjih razredih so cene nekoliko višje, najvišje so v zadnji triadi, kjer je za komplet delovnih zvezkov treba odšteti od približno 80 do 140 evrov.

Na Bistriškem bo za prvošolčka - kot kažejo naročila ene izmed šol - treba za učbenike in delovne zvezke odšteti približno 115 evrov, za devetošolca pa približno 233 evrov (brez učbenikov in delovnih zvezkov za izbirne predmete.

Tudi na Goriškem se cene za komplet osnovnošolskih delovnih zvezkov razlikujejo od šole do šole. Znesek dosega tudi 100 evrov, ponekod se povzpne do 160 evrov za komplet. “Za otroka, ki gre v deveti razred solkanske osnovne šole, sem za nakup delovnih zvezkov odštela 60 evrov. Cena se mi zdi kar visoka. Učbenike pa si bomo izposodili v šolskem učbeniškem skladu,” pove Maja Fajfar iz Solkana. Darja Žejen iz Ravnice pa: “Katastrofa, cene delovnih zvezkov se mi zdijo absolutno previsoke. Za sinove delovne zvezke za četrti razred osnovne šole sem porabila 110 evrov, bojim pa se že hčerkinega seznama za prvi letnih srednje šole.”

Takšne razlike v cenah jezijo starše, posebej tiste, ki morajo globlje seči v žep.

Odločajo učitelji

Odločitev o tem, katere delovne zvezke bodo uporabljali pri pouku, je v rokah učiteljev. Njihovi predlogi pa morajo skozi različna sita. “Strokovni aktiv učiteljev predlaga ravnatelju seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki jih bodo učitelji in udeleženci izobraževanja uporabljali pri pouku v prihodnjem šolskem letu, najkasneje do 1. junija tekočega šolskega leta. Ravnatelj dobi pisno soglasje sveta staršev za skupno nabavno ceno delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv za posamezni razred oziroma letnik šole, najkasneje do 10. junija tekočega šolskega leta. Nato določi seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, najkasneje do 15. junija tekočega šolskega leta,” pojasnjujejo na ministrstvu za šolstvo.

Če se starši ne strinjajo s končno ceno za komplet gradiv, mora seznam znova v pregled, zlasti zaradi ustreznosti gradiva, njegove uporabnosti in nujnosti za izbrani predmet. Dejstvo, da je potrebno soglasje sveta staršev za skupno nabavno ceno delovnih zvezkov, spravlja starše v nezavidljiv položaj. Po eni strani bi namreč radi otrokom nudili najboljše razmere za učenje, vključno s pripomočki. Po drugi strani pa jih v oči in denarnice bodejo stroški. Slednji so v zadnjih dveh letih gospodarske krize še kako pomemben vidik.

Manj je lahko več

Ministrstvo za šolstvo je šolam priporočilo zmanjšanje števila delovnih zvezkov: “Če je delovni zvezek namenjen samo temu, da otroci v njih nekaj podčrtujejo, nadčrtujejo ali obkrožajo, potem izgubljajo svoj pomen. Otroci namreč premalo sami pišejo in ob tem izražajo svoje lastne misli, poglede, vedenja.”

Na nekaterih šolah so tako precej zmanjšali količino delovnih zvezkov in temu prilagodili delo. “Pri uporabi delovnih zvezkov smo naredili korak nazaj in dali več prostora pisanju. Delovne zvezke smo ohranili tam, kjer jih učenci res uporabljajo in ne ostajajo prazni,” pravi Anton Baloh, ravnatelj OŠ Koper. Zaradi tega, trdi, ne trpi kakovost znanja: “Učne cilje pač dosegamo z drugačnimi pristopi. Konec koncev imajo učitelji in učenci brez delovnih zvezkov več svobode pri delu.” Poleg tega pri hospitacijah in s pomočjo knjižničark nenehno spremlja, ali izbrano gradivo pri pouku uporabljajo ali ostaja nepopisano.

Ravnatelj OŠ Rudolfa Ukoviča iz Podgrada Milan Dekleva je pojasnil, da bo cena delovnih zvezkov in učbenikov letos nekoliko nižja, saj so pri naročnikih dosegli nekaj popusta. Kar zadeva uporabo delovnih zvezkov, pravi, da ob hospitaciji večkrat vzame učenčev delovni zvezek v roke in preveri, če izpolnjuje naloge. Povratne informacije o tem dobi tudi od učiteljev. “So pa seveda tudi takšni učenci, ki se jim v delovne zvezke ne ljubi pisati in so zato zvezki prazni, ker starši ne nadzorujejo domačega dela. Šola namreč ne more izvajati nadzora nad tem, saj domače naloge po zakonu niso obvezne,” opozarja Dekleva.

“Na naši šoli v zadnjih petih letih manjšamo število delovnih zvezkov in drugega podobnega gradiva, ker želimo vzpostaviti medpredmetne povezave in učence motivirati z drugim učnim gradivom, predvsem elektronskim. Tu tudi ni nikakršnega finančnega vložka staršev, saj šola nabavi potrebne elektronske pripomočke,” je povedala Tatjana Krapše, ravnateljica OŠ Milojke Štrukelj iz Nove Gorice.

V osnovni šoli v Čepovanu so maja letos starši potrdili ceno delovnih zvezkov in nimajo s tem nobenih težav, le število otrok je majhno, zato morajo posamezna gradiva prilagajati kombiniranim razredom.

Kot pravi ravnateljica OŠ Ivana Roba iz Šempetra pri Gorici Slavica Bragato, njihov strokovni aktiv izbere gradivo, ki je tudi strokovno ustrezno utemeljeno in posledično uporab(lje)no. “Če se staršem zdi cena delovnih zvezkov previsoka in menijo, da je ne bodo uspeli poravnati, jih usmerimo na občino,” dodaja. Na občini Šempeter-Vrtojba namreč nudijo denarno pomoč socialno ogroženim družinam pri nakupu delovnih zvezkov, občina Renče-Vogrsko pa pokrije polovico računa za šolsko gradivo svojim osnovnošolskim občanom.

ANA CUKIJATI, NIVES KREBELJ, TINA MILOSTNIK VALENČIČ