Soliranje zdravstvene zavarovalnice je škodljivo
Dnevu po razkritju glavnine predloga varčevalnih ukrepov, z njim je presenetila zdravstvena zavarovalnica - zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), so včeraj sledile razprave na domala vseh ravneh. Prvi odmevi so previdni, ker gradiva ZZZS še niso prejeli.
SLOVENIJA, PRIMORSKA> V zdravstvenih organizacijah, združenjih, sindikatih in civilnih združenjih so za vsebino ukrepov izvedeli le iz medijev, vendar so načelna stališča že oblikovali.
Včeraj so se v ožjem sestavu sestali člani Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, pa tudi vodstva več sindikatov. Ukrepi odmevajo v zdravstvenih zavodih, ki že preračunavajo, koliko manj denarja bi, če bodo sprejeti, dobili za zdravljenje in oskrbo bolnikov.
Kolaps zavodov
Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, svari pred razpadom zdravstvenega sistema v primeru sprejetja predloženih ukrepov. Vsi se zavedajo, da je varčevanje nujno, a je to treba sistemsko urediti.
Nabor ukrepov je večji od predvidene izgube ZZZS, zato so zdaj na vrsti pogajanja. Mezek omenja: “Že zdaj ima 22 bolnišnic izgubo, pozitivno posluje le pet psihiatričnih. Izgubo ima tudi polovica od skupaj 58 zdravstvenih domov. Ti ukrepi bi vse ustanove potegnili v izgubo. Nekateri so tudi dobri, nujna pa je uskladitev po temeljiti razpravi. Zmanjšanje prilivov denarja zdravstvenim zavodom bi ohromilo zdravstveni sistem, posledice bi občutili bolniki. To pa je nedopustno.”
Poglabljanje socialne stiske
Strokovni direktor sežanske bolnišnice, zdravnik Ivan Anton Zorman svetuje premišljeno, poglobljeno razpravo, ki bo podlaga za ukrepe. “Med zdravljenjem v bolnišnici ta za bolnika v celoti skrbi. Zato bi lahko za ta čas dobival nižjo boleznino. Drugače pa je, ko je v domači oskrbi. Bolezen oziroma zdravljenje povzročata v življenju bolnika vrsto dodatnih stroškov, ki jih ostareli z nizkimi pokojninami in kronični bolniki z nizkimi plačami le stežka zmorejo (prehrana, pomožna zdravila in podobno). Zato bolezen pogosto poglablja socialne stiske,” opozarja Zorman.
Ob tem ga skrbi predlog o znižanju denarja za opravljene storitev v bolnišnicah in za njihovo delovanje. “Manj denarja vpliva na zmanjšanju zaposlenih, pa tudi nakup zdravil in pripomočkov.. To bi okrnilo oskrbo bolnikov. Pri nas imamo kronične bolnike v oskrbi tudi dalj časa in potrebujejo več dragih zdravil. Ob tem je zdravstvo zavezano standardom in normativom, ki so primerljivi z razvitim svetom. Zato je solistično oblikovanje varčevalnih ukrepov škodljivo in nevarno.”
Terjajo pogajanja
Vodstvo sindikalne centrale KS '90 včeraj sklepov o novih varčevalnih ukrepih še ni oblikovalo, enotni pa so si, da so nujna pogajanja. Predsednik Peter Majcen omenja, da se niso postavili na okope, saj so nekateri predlogi dobri, oblikovanje ukrepov pa bo možno šele po razpravi in pogajanjih s sindikati. “Zavzemamo se za eno zdravstveno zavarovalnico, hkrati je treba doreči košarico pravic. “Spremembe bodo možne, ko se uskladimo. Načeloma se strinjamo s predlogom, da bi košarico oklestili tistih pravic, ki v zdravstvo ne sodijo, a bodo ljudem zagotovljene iz drugih področij,“ našteva Majcen.
Ta sindikat ni proti posameznim doplačilom iz lastnega žepa, vendar mora biti doplačilo skladno z dohodki. Slovenija je še vedno tudi socialna država, zato v zdravstvu zagotavlja tudi pravičnost in solidarnost.
Na današnjem sestanku bodo o teh ukrepih razpravljali predstavniki zdravstvenega in finančnega ministrstva ter ZZZS. Ministri doslej s temi predlogi niso bili seznanjeni.
Rezi kar povprek
Paket 14 interventnih ukrepov zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je predlog, ki je presenetil bolnike, stroko in politiko. Omogočil naj bi prihranek 360 milijonov evrov. Spremembe so še mogoče, a z njimi mora ZZZS pridobiti vsaj 110 milijonov evrov, da bi preprečil izgubo.
UO ZZZS bo o ukrepih spet razpravljal prihodnji teden. Ker je do sprejetja zdravstvene reforme še daleč, bi zaradi grozeče izgube v ZZZS težave pogasili z začasnimi, leto dni trajajoči interventni ukrepi. Omilitev predlaganih rezov pa bo zdaj stvar pogajanj.
Ožanje pravic
Predlagano je desetodstotno znižanje nadomestila plače za bolniški stalež tam, kjer ga plačuje ZZZS (po 30. dnevu boleznin). Zdaj prejemamo, če zbolimo sami, za to 90 odstotkov plače, poslej bi jih 80. Za boleznine starši za otroke za tako obdobje zdaj prejemajo 80 odstotkov plače, poslej bi jih 70. ZZZS lekarnam ne bi več plačeval stroškov za obdelavo receptov, to bi obremenilo bolnike (pri vsakem receptu 1,4 do 2,36 evra). Zmanjšali naj bi se tudi cenovni standardi za medicinski pripomočke. Del bremen zaradi uzakonjenih pravic bi preselili v dopolnilno zavarovanje.
JASNA ARKO
