ŠOS pričakuje umazano kampanjo
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pozivata državljane, da pomagajo preprečiti uveljavitev zakona o malem delu. V ŠOS ocenjujejo, da bo 40.000 podpisov težko zbrati, a verjamejo, da jih bodo. Od ministrstva za delo pričakujejo “umazano kampanjo”, minister Ivan Svetlik pa meni, da je referendum nepotreben.
LJUBLJANA> Malo delo v slovenski prostor prinaša amerikanizacijo trga dela in bo pospešilo zaposlovanje v negotovih oblikah dela, opozarjajo v ZSSS in ŠOS.
Malo delo ne bo rešilo brezposelnosti mladih
Po besedah izvršnega sekretarja ZSSS Andreja Zorka je pobudnikom referenduma skupno zlasti nasprotovanje zakonu zaradi vse večje brezposelnosti mladih. A malo delo tega problema ne rešuje, je opozoril.
Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo novembra lani prijavljenih približno 16.000 mladih (starih od 25 do 30 let), medtem ko jih je bilo novembra 2008 brezposelnih 9000. To je po besedah Zorka dokaz, da država namesto sprejemanja ukrepov v smeri spodbujanja zaposlovanja mladih sprejema malo delo. Mladi vstopajo na trg delovne sile med 27. in 30. letom starosti, z malim delom, ki uvaja “amerikanizacijo trga dela”, pa bodo še kasneje, je prepričan Zorko.
Težka pot do 40.000 podpisov
Nasprotnike zakona je sicer združilo gibanje za dostojno delo in socialno družbo. Vodja gibanja Marko Funkl je poudaril, da lahko državljani, ki bodo oddali podpis za referendum o malem delu, slednje opravijo na kateri koli upravni enoti. Podpis morajo oddati tudi pri enem od pobudnikov referenduma.
Funkl ocenjuje, da bo potrebnih 40.000 podpisov težko zbrati, vendar verjame, da jih bodo. Denar za kampanjo gre zlasti iz ŠOS, po besedah Funkla pa bodo dobrodošle tudi donacije.
Če bo nasprotnikom zakona v roku 35 dni, do 6. februarja, uspelo zbrati potrebne podpise, bo moral državni zbor v sedmih dneh po vloženi zahtevi razpisati referendum.
Svetlik: referendum o zakonu o malem delu je nepotreben
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je na drugi strani poudaril, da bo po zakonu o malem delu sedanje študentsko delo, ki ga študentje zdaj opravljajo brez vsakih socialnih pravic, urejena oblika dela. “Gre za krepitev socialne varnosti, ne za njeno zmanjševanje,” je opozoril.
Zavrača tudi očitke, da bo malo delo odžiralo možnost za redno zaposlovanje mladim. Študentsko delo danes obsega približno 30.000 delovnih mest in ker je poceni, študente čim dlje zadržujejo v statusu študenta, je opozoril. Poudarja, da zakon omejuje obseg dela, tako da bo tisto delo, ki ne bo moglo biti več opravljeno kot malo, prehajalo v redno delo.
“Smo v paradoksalni situaciji, ko so proti zakonu tisti, ki jim zakon prinaša največ ugodnosti,” meni minister. V ozadju so po njegovem mnenju študentski servisi, ki so študentsko delo ponujali do zdaj, in študentski funkcionarji. “Danes gredo sredstva iz koncesijskih dajatev neposredno študentski organizaciji in nobenega vpogleda ni v ta sredstva,” je še dodal.
Nasprotovanje zakonu zaradi lastnega interesa
Za namestnika predsednice ŠOS Roka Primožiča so očitki, da gre ŠOS pri nasprotovanju zakonu za lastne interese, neumnost. Res je, da bodo z zakonom dobili manj denarja, toda to je po njegovih besedah majhna stvar proti vsem slabostim, ki jih zakon prinaša. Nad takimi “natolcevanji” je zato ogorčen in od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pričakuje “umazano kampanjo”.
STA