Sovražni govor brez kazni

LJUBLJANA > Zaradi razvoja družbenih omrežij je sovražnega govora več kot kadar koli prej, je povedal nacionalni svetovalec policije Združenega kraljestva za kazniva dejanja iz sovraštva Paul Giannasi. Lažne novice, ki zakrožijo po spletu, po njegovih besedah zlahka ustvarijo vzdušje, ki si ga želijo njihovi avtorji.

Standarde mora postaviti država

Vodilni na posameznih področjih, tako denimo v policiji, medijih in politiki, imajo po njegovem mnenju izjemen pomen pri preprečevanju sovražnosti in sovražnega govora. S svojim vedenjem in ravnanjem so lahko vzor, kako ravnati v odnosu do pripadnikov različnih manjšin, je poudaril. Sicer pa je država tista, ki mora postaviti standarde, je opozoril na posvetu Sovražni govor - lokalni odzivi na globalno nevarnost, ki ga je v Ljubljani organiziral Center za varnejši internet Spletno oko.

Pregonu sovražnega govora se ne smemo izogibati z opravičilom, češ da gre za svobodo govora

Svetovalec pri zagovorniku načela enakosti Samo Novak, ki se je osredotočil na Slovenijo, je opozoril, da številne mednarodne pogodbe, zavezujoče za našo državo, nalagajo obveznost sprejetja zakonodaje, ki sovražni govor prepoveduje in ga tudi učinkovito preganja. Podatki, ki jih je zagovornik zbral pri pristojnih organih za lansko leto, po njegovih besedah kažejo, da je kazenskopravni pregon sovražnega govora v Sloveniji zastal. Zabeležili so namreč le šest vloženih obtožnih aktov, eno sodbo po kaznovalnem nalogu in eno oprostilno sodbo.

Številni primeri ostajajo brez odziva

Takemu stanju po Novakovih besedah botrujeta ozka definicija sovražnega govora v 297. členu kazenskega zakonika ter še ožja interpretacija, ki jo v praksi uporabljajo tožilstvo in večina sodišč. Posledica je nadaljnja normalizacija tovrstnega govora in s tem normalizacija diskriminacije, je opozoril.

V Sloveniji se spodbujanje nestrpnosti delno preganja tudi kot prekršek, a številni primeri sovražnega govora zaradi načina izvršitve, ki je pogosto povezan z uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ostajajo brez ustreznega odziva, je izpostavil. Prav tako po njegovih besedah ostaja problem zgolj deklaratorna prepoved spodbujanja nestrpnosti in sovraštva v medijski zakonodaji. Ne vsebuje namreč določb, ki bi pristojnim organom omogočile ustrezno ukrepanje.

Po njegovem opozorilu je pomembno, da se s primernimi zakonskimi ukrepi in praktičnim izvajanjem naslovi tako najbolj ekstremne kot tudi lažje oblike sovražnega govora. Le tako bo mogoče zapolniti vrzel, ki se je pojavila zaradi nekaznovanega sovražnega govora in ki opravičuje izključevanje ter ohranjanje neenakosti, je ocenil.

V Centru za varnejši internet Spletno oko so pri svojem spremljanju sovražnega govora na družbenih omrežjih ugotovili, da so bile spletne strani, kot so denimo facebook, twitter in youtube, v začetku zelo neodzivne glede prijav sovražnega govora, postopno pa se je njihova odzivnost izboljševala. Še vedno pa je pri njihovem ravnanju s primeri sovražnega govora veliko pomanjkljivosti.