Spor zaradi minimalne plače

LJUBLJANA > Sindikati vztrajajo, da se bodo za izvzem dodatkov iz te plače borili zunaj sporazuma, če bo treba, tudi na ulici. Pred leti so sicer z demonstracijami že uspeli doseči 23-odstotno zvišanje minimalne plače.

Kaj je minimalna plača?

Minimalna plača je po definiciji Mednarodne organizacije dela (ILO) plača, ki zagotavlja spodnjo mejo v plačni strukturi. Uvedena je z namenom zaščite delavcev na dnu plačne razdelitve. Imeti mora zakonsko moč, prav tako pa mora biti neposredno izvršljiva in zaščitena s kazenskimi ali drugimi sankcijami.

ILO jo opredeljuje kot najnižjo urno, dnevno ali mesečno plačo, ki jo delodajalci lahko zakonito izplačajo zaposlenim.

Cilji milinalne plače

Med glavnimi cilji minimalne plače so zagotavljanje pravice delavcev do zakonsko določenega zneska, ki zagotavlja dostojno življenje, izboljšanje in vzdrževanje življenjskega standarda, zagotavljanje primernega plačila ter preprečevanje prenizkih plač in najhujšega izkoriščanja.

Prav tako je namen zmanjševanje revščine, ohranjanje kupne moči, odpravljanje nelojalne konkurence in socialnega dampinga, preprečevanje sporov in stavk, spodbujanje povpraševanja ter spodbujanje ekonomskega razvoja in stabilnosti.

Razširjenost po svetu

Zakonsko ureditev minimalne plače kot minimalnega dohodka, potrebnega za dostojno preživetje, v različnih oblikah pozna 131 držav oz. 90 odstotkov članic ILO.

V EU minimalno plačo z zakonom ureja 22 držav, šest pa jih postavljanje minimalne plače prepušča kolektivnim pogajanjem. Letos so minimalno plačo v višini 8,5 evra na uro uvedli tudi v Nemčiji.

Med državami so velike razlike tako glede definicije, za koga velja minimalna plača (za vse zaposlene, za starejše od 18 let, za določene sektorje, poklice ipd.), kot tudi, za kateri delovni čas jim pripada, kolikokrat na leto se izplačuje, ali je nižja za določene kategorije zaposlenih ...

Vpeljava v Sloveniji

V Sloveniji je bila minimalna plača z namenom postavitve minimuma, ki ga mora delavec prejeti za opravljeno delo, prvič uvedena leta 1937, po drugi svetovni vojni pa je bil uveljavljen institut zajamčenega osebnega dohodka in zajamčene plače.

Minimalna plača, kot jo poznamo danes, je bila prvič določena leta 1995, nov zakon o minimalni plači pa je zaživel leta 2010.

Zakonska definicija

Po zakonu je minimalna plača mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času. Vanjo sodijo vsi elementi, ki jih navaja zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača za določen mesec in vsi dodatki, razen dodatka za nadurno delo.

Delodajalec mora v primeru, ko minimalna plača kljub vsem dodatkom ne dosega določenega zneska, doplačati razliko.

Zaposleni, ki prejema minimalno plačo, mora v primeru, da opravlja nadure delo preko polnega delovnega časa, poleg zneska minimalne plače dobiti še dodatek za nadurno delo. Poleg tega se v minimalno plačo ne vštevata povračilo stroškov v zvezi z delom (dnevnice, terenski dodatki, prevoz na delo, malica) in regres za letni dopust.

Določanje zneska

Pri določitvi višine minimalne plače se v Sloveniji upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti.

Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu.

V minulem letu je minimalna plača znašala 789,15 evra bruto oz. 603 evre neto.

Dileme in spor

Trenutno je glavna dilema povezana z definicijo minimalne plače, po kateri se vanjo vštevajo vsi dodatki: dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ali iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, dodatek za delovno dobo ter dodatek za delovno uspešnost.

To pomeni, da vsi prejemniki minimalne plače prejmejo enak znesek, ne glede na to, ali opravljajo delo v treh ali štirih izmenah, ponoči, ob nedeljah, praznikih, opozarjajo sindikati. Skladno s tem zahtevajo postopno izločitev dodatkov, začenši s tistim za nočno delo.

Delodajalci na to ne želijo pristati, saj trdijo, da bi tovrsten poseg najbolj prizadel že zdaj slabo stoječe panoge in podjetja.

Zaradi nesoglasij sprememba definicije minimalne plače ne bo del socialnega sporazuma 2015-2016. A to ne pomeni razrešitve spora, temveč šele njegov pravi začetek. Sindikati grozijo, da so v boju za izvzem dodatkov pripravljeni uporabiti vsa sredstva, tudi ulico. Pri tem pa po novem lahko ne bodo zahtevali le izvzema enega, temveč vseh dodatkov hkrati.

Vedno občutljivo vprašanje

Sindikati so bili z zahtevo po zvišanju minimalne plače, potem ko jih delodajalci niso uslišali, na ulici že leta 2009. Že leta 2010 je nato ob upoštevanju bruto zneskov prišlo do zvišanja minimalne plače v višini nekaj manj kot 23 odstotkov.

Predstavnike gospodarstva je to močno razjezilo, iz njihovih vrst pa je pozneje prišla celo ideja o ukinitvi minimalne plače.

Zaradi možnosti posega v sistem minimalne plače so delojemalci nove demonstracije napovedali že jeseni 2013, a so jih po vladnem umiku tovrstnih načrtov odpovedali.

STA