Sporni zapisnik o delitvi avtocestnih poslov
Časnik Večer je danes objavil domnevni zapisnik sestanka, na katerem naj bi predstavniki Darsa, družbe SCT in takratne vlade leta 2004 mimo vseh predpisov razdelili posle na Trojanah in v predoru Šentvid. To bi lahko bila nadgradnja zemonskega sporazuma in prvi dokaz usklajenega delovanja politike in gradbenega lobija pri milijonskih projektih.
LJUBLJANA> Na sestanku naj bi sodelovali predstavniki Darsa s takratnim predsednikom uprave Janezom Božičem na čelu, vodstvo SCT z Ivanom Zidarjem in Robertom Kuzmanom ter takratni generalni sekretar vlade Mirko Bandelj in njegov strankarski kolega Anton Anderlič, navaja Večer.
Razdelil naj bi si tri avtocestne posle
Povod za srečanje naj bi bila naraščajoča uspešnost italijanskih podjetij na razpisih za gradbene projekte, zato naj bi domnevni zapisnik predstavljal strategijo, s katero naj bi SCT zagotovili dovolj posla v prihodnosti.
Sogovorniki naj bi na omenjenem sestanku mimo ustaljenih postopkov in predpisov ovrednotili in razdelili tri ključne avtocestne posle v tistem obdobju - predorov Trojane in Šentvid ter inštalacijo elektro-strojne opreme za predor Trojane. Sporazum naj bi bil sledeč: država je projekt na Trojanah že oddala italijanskega podjetju Impresa Grassetto, razburjeni Zidarjev SCT pa bi “pomirili” s preostalima posloma.
Slovensko stran je zagrabila panika
“Gre za scenarij, narejen brez Italijanov, ki so jim morali prepustiti Trojane, obenem pa so naši želeli zagotoviti, da bo SCT v prihodnje imel dovolj posla,” je za časnik povedal eden od virov, ki je dodal še, da je bilo avgusta 2004 že znano, da so se italijanske družbe že prijavile na razpisu za Šentvid, zato je slovensko stran zagrabila panika in sklenili so, da je potreben dogovor.
Želeli so dodaten denar
Po ugotovitvah Večera so se vse bistvene točke domnevnega sestanka v praksi uresničile. V prvi in drugi točki domnevnega dogovora je določeno, da naj bi SCT pridobil ponudbo za elektro-strojno opremo za predor Trojane za ponujeno ceno 4,88 milijarde takratnih tolarjev (dobrih 20 milijonov evrov). SCT naj bi nato dobil še nadaljnje tri milijarde tolarjev, in sicer naj razliko “zagotovi Dars z aneksi (brez povečanja količin) s pomočjo obrambnega ministrstva, ki bodo pripravljeni pred sklenitvijo pogodbe”, navaja.
Impresa Grassetto naj bi odvrnila konkurenco
Dogovor naj bi bil tudi, da se lahko Impresa Grassetto, ki na domnevnem sestanku naj ne bi imela predstavnika, za ta projekt prizna največ do 19,5 milijarde tolarjev. Impresa Grassetto naj bi v zameno pomagala SCT-ju pri elektro-strojni opremi tako, da naj bi od sodelovanja odvrnila Gemmo Impiati.
V zadnji točki naj bi bilo določeno, da naj bi SCT dokončno pomirili s podpisom pogodbe za Šentvid v vrednosti 11,5 milijarde tolarjev (48 milijonov evrov) in razliko do limitirane vrednosti skozi spremenjene okoliščine.
Impressa Trojane dobila z nenavadno nizko ponudbo
Impresa Grassetto je Trojane pridobila veliko pred datumom domnevnega sestanka, pri čemer so SCT premagali z nenavadno nizko ponudbo v višini 13,9 milijarde tolarjev (58 milijonov evrov). Pred odprtjem predora so Italijani Dars zasuli z zahtevki za plačilo dodatnih del v višini 55 milijonov evrov, ki pa še niso razrešeni.
Lobiral naj bi Franc Rode
Za italijansko družbo je nato lobiral kardinal Franc Rode, ki je takratnemu premieru Janezu Janši pisal, da je Impresa pripravljena na “pametno poravnavo”, pri čemer bi zahteve zmanjšali za 6,66 milijarde tolarjev (27,9 milijona evrov). Na koncu naj bi se zadovoljili z okoli 20 milijardami tolarjev (83,5 milijona evrov), kar je skoraj enako vsoti, ki naj bi jo dve leti prej na slovenski strani dorekli kot končno mejo. A časnik ugotavlja, da je bilo leta 2006 za dogovor očitno prepozno.
Če se glede kupčkanja z Italijani scenarij iz dokumenta in kasnejša praksa razideta, pa je bilo sodelovanje z SCT skoraj do potankosti tako, kot naj bi se dogovorili, piše Večer.
Podpis pod dokumentom
Večer dodaja, da sta eden pomembnejših indicev o pristnosti dokumenta podpisa pod njim; medtem ko jim prvega ni uspelo razvozlati, je več virov prepoznalo značilni podpis Abdona Peklaja, ki je v Darsu opravljal funkcijo direktorja za tehnično področje.
Ne spominjajo se
“Dvomim, da smo se kaj dogovarjali, pa tudi spomnim se ne,” je Peklaj dejal za časnik. Enaka je bila tudi Božičeva reakcija. Podobno odrezavi so bili tudi v SCT, kjer so dejali, naj vprašanja postavijo Darsu. Bandelj, ki je časniku pojasnil, da “nima pojma”, o čem je govora, po zagotovilih ni bil na nobenem sestanku, kjer bi se govorilo o avtocestnih poslih.
Andrelič, ki je pojasnil, da je bilo več sestankov o avtocestah, se ne spomni takšnega, na katerem bi se dogovorili omenjeno. Po besedah takratnega člana Darsove uprave Jožeta Zimška so se večkrat sestali z izvajalci, ki so neprestano zahtevali dodaten denar, o omenjenem dokumentu pa je dejal, da “lahko gre za neki dogovor, a to je dokument brez formalne teže”, še piše Večer.
STA