Spremembe naj ne bi grenile vsakdana
Upravnim enotam se čez leto dni obeta reorganizacija z uvedbo upravnih okrajev. Uporabniki sprememb ne bodo niti opazili, pravijo na pristojnem ministrstvu. Bolj očitni naj bi bili prihranki države za delovanje javne uprave.
LJUBLJANA > Ministrstvo za notranje zadeve napoveduje uvedbo upravnih okrajev, ki bodo prevzeli skupno administracijo ter težje in manj pogoste naloge sedanjih upravnih enot. Sedanje upravne enote bodo postale izpostave okrajev. Spremembe naj bi začele veljati 1. januarjem 2015.
Odpuščanje ni predvideno
Tudi po ustanovitvi upravnih okrajev bo še vedno možno za vse storitve oddati vlogo ali predložiti manjkajoče dokumente na kateri koli upravni enoti, po novem izpostavi.
Četudi se bodo težje naloge, kot so gradbena dovoljenja, razlastitve, zaščitene kmetije, komasacije, arondacije, melioracije, uzurpacije, degradacije, javne prireditve in ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča, opravljale na ravni okrajev, naj državljanov ne bo strah sprememb in selitve storitev v oddaljena središča. “To ne pomeni, da boste za omenjene postopke oddali vlogo in čakali na odziv drugega organa. Postopek bo praviloma voden s strani javnega uslužbenca, ki bo vašo vlogo prevzel na upravni enoti. V praksi tako za prebivalce ne bo sprememb,” pojasnjujejo na notranjem ministrstvu. Na okraje se bodo preselile tudi storitve, ki jih državljani ne rabijo pogosto, denimo urejanje statusa tujcev. “Zaradi manjšega števila upravnih postopkov na tem področju nekatere upravne enote nimajo ustrezno usposobljenih kadrov. Posledično so že sedaj storitve manj kakovostne,” glavni razlog za selitev storitev, po katerih uporabniki redkeje povprašujejo, na upravne okraje navajajo na ministrstvu.
Zaposlenim na upravnih enotah napovedujejo, da bodo bolj zadovoljni in manj obremenjeni, zaradi boljše organizacije dela pa se bodo lahko tudi na strokovni ravni bolje izkazali. Nekateri zaposleni na upravnih enotah bodo prerazporejeni na okraje, drugi morda na kako drugo izpostavo, tega, da bi kdor koli od zaposlenih zaradi reorganizacije ostal brez službe, pa na ministrstvu niso predvideli. “Upravne enote so v zadnjih petih letih zmanjšale število zaposlenih za več kot 15 odstotkov. V zadnjih dveh letih so kadrovske težave na nekaterih upravnih enotah zelo velike, zato predvidevamo, da bomo z uvedbo okrajev izboljšali položaj najbolj kritičnih. Pričakovan pa je še naprej naravni odliv zaposlenih z upokojitvami, ki jih praviloma ne bomo nadomeščali,” sporočajo z ministrstva.
Naslednja faza: upravni centri
Projekt reorganizacije upravnih enot je trenutno še v fazi odločanja o številu upravnih okrajev. Če bi jih bilo osem, bi bila Primorska razdeljena na dva upravna okraja. Sedež novogoriškega okraja bi bil v Novi Gorici, izpostave pa v Ajdovščini, Tolminu in Idriji, na koprskem pa bi bil sedež okraja v Kopru, izpostave pa v Izoli, Piranu, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici. Če bo okrajev 12, bodo njihove meje potekale po mejah sedanjih statističnih regij. Sedeži upravnih okrajev bi bili v Novi Gorici, Kopru in v Postojni.
Trenutno je po Sloveniji posejanih 58 upravnih enot; vsaka ima svoj proračun in kadre, usposobljene za opravljanje vseh predpisanih nalog. Zaradi združitve podpornih služb na ravni okraja naj bi se sedanji stroški za delovanje upravnih enot leta 2015 znižali za desetino, obetajo na ministrstvu za notranje zadeve. Še večje prihranke napovedujejo po letu 2016, ko naj bi se upravnim okrajem in izpostavam priključili še drugi upravni organi. Upravni okraji bodo namreč nudili možnost oblikovanja upravnih centrov, v katere bi združili upravne storitve različnih organov (centrov za socialno delo, davčne uprave, inšpektorjev, geodetske uprave ...).
JANA KREBELJ