Spremembe zakonodaje za sanacijo škode bo preučila delovna skupina

LJUBLJANA > Skupina bo tudi ocenila, ali je pri nujni sanaciji šlo kaj narobe.

Pri morebitnih spremembah zakonodaje gre po besedah premierke za potrebo po interventnem zakonu, danes pa so navedli še zakon o javnih naročilih. Delovna skupina bo skušala tudi ugotoviti, ali je potrebna sprememba zakonodaje za to, da bi lahko ukrepi tekli bolje, je po sestanku na vladi v izjavi novinarjem pojasnila Alenka Bratušek.

Operativno delovno skupino bo vodil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel.

Spremembe zakonodaje glede posredovanja vojske

Po besedah premierke so danes odprli tudi vprašanje delovanja vojske v naravni nesreči. Tudi sama je spomnila, da gre lahko Slovenska vojska na teren v takih razmerah takrat, ko jih vpokliče Civilna zaščita. Ta pa mora po sedanji zakonodaji dobiti prošnjo od lokalnih skupnosti. Premierka ocenjuje, da bodo pri takšnem obsegu naravne nesreče, kot se je zgodila tokrat, verjetno bile potrebne minimalne spremembe zakonskih določil.

V tem delu jih bodo uskladili tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem, ki je vrhovni poveljnik Slovenske vojske, je napovedala Bratuškova. Po njenem mnenju je 3000 vojakov na terenu delo opravilo več kot dobro, a so “zaradi odziva lokalne skupnosti morda res šli na teren nekoliko prepozno”.

Možnosti cenejšega kreditiranja za sanacijo škode

Minister za finance Uroš Čufer jih je, kot pravi premierka, danes seznanil s tem, da je že v četrtek potekal sestanek s predstavniki Evropske investicijske banke, na katerem so pregledali možnosti cenejšega kreditiranja za sanacijo škode, ki je nastala v naravni nesreči.

Tudi po prihodnji seji vlade bo delovni sestanek s predstavniki Evropske investicijske banke, ki so odgovorni za posamezna področja, na katerem se bodo lahko zelo natančno in hitro dogovorili, kakšne so možnosti za cenejše kreditiranje, je pojasnila Bratuškova.

Glede na stanje na terenu je še prepričana, da bo škoda tako visoka, da bomo lahko koristili sredstva iz evropskega mehanizma.

Bratuškova je poleg posameznikov, ki operativno delujejo v sami sanaciji škode po naravni nesreči, na sestanek povabila tudi predsednika republike in predsednika DZ Janka Vebra, z namenom, da ju seznanijo z ukrepi.

Doslej je bilo pri ukrepanju ob naravni nesreči na terenu 48.000 ljudi, od tega največ gasilcev, 10.000 zaposlenih v elektro podjetjih, 3000 vojakov in okoli 2000 prostovoljcev. Od 5000 do 6000 ljudi je na terenu tudi danes, je povedala Bratuškova. Spomnila je, da sta se poškodovala dva vojaka, 17 gasilcev, bila je tudi ena smrtna žrtev.

Šole in vrtci delajo, brez elektrike še 10.000 ljudi

Od danes delajo vse šole in vrtci, okoli 10.000 ljudi pa je še brez elektrike. A naj bi se ta številka v nekaj dneh bistveno zmanjšala, je pojasnila premierka. Poudarila je, da bo celovita obnova električnega omrežja potekala več mesecev. Da bo tako kot pred naravno nesrečo, bo potrebno po oceni vlade celo leto.

Pri nabavi materiala elektro podjetij je treba upoštevati zakon o javnih naročilih, a nekaj manevrskega prostora je tudi znotraj zakona, ugotavlja Bratuškova. Zato vsa elektro podjetja poziva, naj v najkrajšem možnem času vzpostavijo omrežje za vse.

Ocenjevanje škode po naravni nesreči se je že začelo, prvi sklepi bi lahko bili po besedah premierke izdani že ta teden. Danes je še enkrat pozvala, naj tisti, ki ocenjujejo škodo, najprej poskrbijo za varnost. Kjer so razmere nevarne, bo tudi ocenjevanje škode moralo še nekaj časa počakati.

Les naj bi ostal v Sloveniji

Kmetijski minister Dejan Židan je udeležence sestanka seznanil s stanjem v gozdovih. Še vedno je veliko gozdnih cest neprevoznih, dejanske škode pa se še ne da ocenjevati zaradi nevarnosti, ki preti v gozdu.

Danes zvečer bo na ministrstvu za kmetijstvo potekal delovni sestanek, na katerem se bodo pogovarjali o tem, kako zagotoviti, da bo les, ki ga je zdaj veliko na voljo, ostal v Sloveniji in ga ne bomo prepoceni prodajali v tujino, je še povedala Bratuškova.

Bratuškova je na sestanek povabila tudi resorne ministre, poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana, predsednika Gasilske zveze Slovenije Jošta Jakšo, načelnika generalštaba Slovenske vojske Dobrana Božiča, direktorja Elesa Aleksandra Mervarja ter predsednika uprave Elektra Ljubljana Andreja Ribiča.

STA