V prvem branju podpora zakonu o varstvu okolja

LJUBLJANA > Predlog novele zakona o varstvu okolja je v DZ vložila skupina 5000 volilcev na pobudo civilnih iniciativ, ki se v občini Kanal in na območju srednjega Posočja zavzemajo za zmanjšanje emisij iz sosežigalnice, ki deluje v sklopu cementarne Salonita Anhovo.

Različna pravila

Zakonodaja trenutno sosežigalnicam dovoljuje višje mejne vrednosti izpustov emisij nekaterih zdravju škodljivih snovi v zrak v primerjavi s specializiranimi sežigalnicami odpadkov. To pomeni, da lahko sosežigalnice bolj obremenjujejo okolje in zdravje ljudi z izpusti, manj strogim pravilom pa so podvržene tudi, ko gre za merjenje izpustov. Pri sosežiganju odpadkov se upošteva le dnevno povprečje mejnih vrednosti izpustov emisij in ne 30-minutno, kot to velja za specializirane sežigalnice odpadkov.

Društvo EKO Anhovo in Dolina Soče, civilna iniciativa Danes in Inštitut 8. marec so v prepričanju, da so te razlike nedopustne, pripravili zakonske spremembe, zanje dobili več kot potrebnih 5000 podpisov državljanov in jih vložili v DZ. Danes so jih poslanci obravnavali prvič; o njih so opravili le splošno razpravo in ocenili, ali so primerne za nadaljnjo obravnavo.

Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče je poslancem predstavila osnovne rešitve. Temeljna rešitev je, da bi se okoljski standardi za sosežigalnice izenačili s tistimi, ki veljajo za specializirane sežigalnice odpadkov. “Popolnoma nerazumljivo je, da je sosežigalnicam, kot je na primer cementarna Salonit Anhovo, dovoljeno v okolje emitirati nekajkrat več strupenih emisij kot specializiranim sežigalnicam odpadkov,” je poudarila.

Pogostejši monitoring in nova dajatev

Predlog novele zakona podrobneje določa tudi obratovalni monitoring. Po novem bi se moral na vseh večjih izpustih naprave izvaja enak obratovalni monitoring kot na glavnem izpustu, število poročanj o obratovalnem monitoringu pa bi se moralo povečati iz letnega v mesečno, saj drugače ni mogoče ustrezno nadzorovati onesnaževalca.

“Cilj predloga novele zakona je zagotoviti enako raven zaščite okolja in zdravja ljudi v okolici sežigalnic in tako imenovanih naprav za sosežig. Povsem nedopustno je, da prebivalci, ki živimo v okolici takih obratov, nosimo nekajkrat večje breme industrijskega onesnaževanja kot naši sodržavljani,” je pred poslanci izpostavila Mateja Sattler. Pozvala jih je še: “Danes imate edinstveno priložnost, da odpravite dolgoletne krivice in diskriminacijo, ki jo omogoča današnja ureditev.”

Za prebivalce srednjega Posočja je izenačitev normativov edina sprejemljiva in prava rešitev, na kompromise ne bodo pristajali. “Življenje v čistem in zdravem okolju je pravica vseh nas, ne glede na politično prepričanost, status v družbi ali socialni položaj,” je prepričana.

Zakon, ki so ga spisali v civilnih iniciativah, poleg izenačitve pravil za sežigalnice in sosežigalnice zaostruje kazni za kršitelje pri opravljanju monitoringa, uvaja pa tudi okoljska dajatev za sosežig. Prihodki iz te dajatve bi se porabili za okoljske ukrepe, kot so preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe.

Zavzemanja civilnih iniciativ, domačinov in državljanov, ki so se podpisali pod predlog zakona, v vseh poslanskih skupinah na načelni ravni podpirajo. Podporo zakonu so v prvem branju napovedali v Svobodi, SD in Levici, v SDS in NSi pa so povedali, da zakonu ne bodo nasprotovali. Zadržke, pa ne le v opoziciji, ampak tudi v koaliciji, je bilo vseeno zaznati iz pomislekov, da bodo nova pravila, ki bodo zavezujoča za vse gospodarske subjekte, ki v Sloveniji opravljajo sosežig, vodila v izgubo delovnih mest in prekomerno obremenila podjetja. V opoziciji so izpostavili tudi skrb zaradi uvajanja novih davkov oziroma nove dajatve za sosežigalnice.

Zdravstvena stroka je na strani ljudi

Pred obravnavo predloga zakona v DZ so se ponovno oglasili tudi zdravniki, ki se že nekaj let odločno zavzemajo za upoštevanje strokovnih stališč glede nujnosti zaostritve zakonodaje na področju sosežiga odpadkov za okoljsko zaščito srednje Soške doline. Zdravnica Metoda Dodič Fikfak je v imenu delovne skupina, ki se tej problematiki posveča pri Zdravniški zbornici Slovenije, poslance spomnila, da strokovnjaki s področja okolijskega zdravja enotno podpirajo zaostritev zakonodaje za sosežig odpadkov in da te njihove usklajenosti “nikakor ni mogoče spregledati in zanemariti.” Zaradi tega poslance prosijo in od njih zahtevajo, da stališče zdravstvene stroke upoštevajo in zaščitijo zdravje prebivalcev srednje soške doline, “kolikor je to sploh še mogoče”.