Srbija se boji ponovne uvedbe vizumov za potovanja v EU

Slovenija
, posodobljeno:

V Srbiji se nekaj dni pred začetkom veljave nove zakonodaje, ki EU omogoča ponovno začasno uvedbo vizumov za države Zahodnega Balkana v primeru resnih zlorab, bojijo dejanske uvedbe takšnega ukrepa. Da obstaja realna nevarnost za ponovno uvedbo vizumov, je posvaril premier Ivica Dačić, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

V Srbiji se nekaj dni pred začetkom veljave nove zakonodaje, ki EU omogoča ponovno začasno uvedbo vizumov za države Zahodnega Balkana v primeru resnih zlorab, bojijo dejanske uvedbe takšnega ukrepa
V Srbiji se nekaj dni pred začetkom veljave nove zakonodaje, ki EU omogoča ponovno začasno uvedbo vizumov za države Zahodnega Balkana v primeru resnih zlorab, bojijo dejanske uvedbe takšnega ukrepaSTA

BEOGRAD > Po mnenju predsednika srbske vlade bi vizume znova lahko uvedla predvsem Nemčija, kjer so novembra registrirali 1700 prosilcev za azil s srbskim državljanstvom.

Podobno je opozorila slovenska evropska poslanka Tanja Fajon. Za časnik Danas je tudi ona ocenila, da po vstopu mehanizma v veljavo obstaja realna nevarnost za ponovno uvedbo vizumov. Razloge vidi tako v velikem številu lažnih azilantov iz Srbije kot v populistični in proti migrantom in azilantom uperjeni retoriki v Nemčiji in Veliki Britaniji v zadnjem času.

Fajonova je med državami, za katere je pričakovati, da bodo prve zahtevale uvedbo mehanizma, navedla Nemčijo, Belgijo, Švedsko, Švico in Luksemburg. To so namreč države z največjim številom lažnih azilantov, povzema srbska tiskovna agencija Tanjug. Spomnila je, da ima zadnjo besedo Evropska komisija.

“Želim verjeti, da do aktiviranja tega mehanizma ne bo prišlo,” je poudarila Fajonova, ki meni, da bi takšna poteza poslala slab politični signal. Poudarja, da je število lažnih azilantov zaskrbljujoče in v porastu, kar bi moralo biti opozorilo srbskim oblastem, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zatrle izkoriščanje brezvizumskega režima med državljani Srbije.

Vladimitr Petronijević iz srbske nevladne organizacije Skupina 484 navaja, da so srbski državljani v državah EU, predvsem v Nemčiji in na Švedskem, vložili med 19.000 in 20.000 prošenj za azil. To dejstvo bi bilo lahko po njegovem mnenju zelo negativno za Srbijo.

Makedonci, Srbi in Črnogorci lahko v schengen brez vizumov potujejo od decembra 2009. Leto pozneje je unija vizumsko obveznost odpravila tudi za BiH in Albanijo. Možnost ponovne začasne uvedbe vizumov za države Zahodnega Balkana v primeru resnih zlorab so notranji ministri EU potrdili v začetku decembra.

Ponovna uvedba vizumov je mogoča le v izrednih situacijah. Država mora pred tem dalj časa opažati nenavadne tokove migrantov ali prošenj za azil. Države, ki se bodo znašle v nujni situaciji, bodo morale o tem obvestiti Evropsko komisijo, ki bo ocenila potrebo po suspenzu pravil o brezvizumskih potovanjih za državljane določene tretje države.

STA