Sta odmor za malico in dodatek le za tolažbo?
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je včeraj predstavil predlog pokojninske reforme in reforme trga dela, ki ohranja plačan odmor in dodatek na delovno dobo. Sindikati ostajajo skeptični predvsem glede enotne pogodbe za nedoločen čas.
LJUBLJANA> Cilj reforme trga dela je zmanjšati segmentacijo na trgu dela, je včeraj ponovil minister Andrej Vizjak in sporočil, da v predlogu ostajata plačan polurni odmor za malico in dodatek delavcu na delovno dobo. Mladim iskalcem prve zaposlitve predlagatelji želijo s konceptom enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ponuditi stabilne zaposlitve, brezposelne želijo motivirati k večji aktivnosti, zato uvajajo začasna in občasna dela, ki pa ne pomenijo obujanja na referendumu padlega malega dela, je dejal.
Sedanja zaščita za delavce, starejše od 55 let, bi po novem veljala za tiste, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let starosti in do pet let pokojninske dobe (torej ne bo več vezana na starost). Delodajalec jih ne bo smel odpustiti brez njihovega soglasja.
Že znane predloge za pokojninsko reformo je označil kot kompromis med novo smerjo in tistim, kar je bilo zavrnjeno na lanskem referendumu.
Enotna pogodba o zaposlitvi
Predloga obeh reform je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve včeraj objavilo tudi na svoji spletni strani.
Med ključnimi spremembami na trgu dela je uvedba enotne pogodbe o zaposlitvi, ki bi razen v posebej določenih primerih veljala za nedoločen čas. Enotna pogodba predvideva tri obdobja zaposlitve. Prvo, poskusno obdobje bi trajalo pet mesecev, v tem času pa bi lahko delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi brez razloga, odpovedni rok bi bil 14 dni.
Drugo bi bilo prilagoditveno obdobje zaposlitve do dveh let. Razlogi za redno ali izredno odpuščanje ostajajo enaki kot sedaj (poslovni, krivdni, razlog nesposobnosti in nastala invalidnost), poenostavljajo pa se nekateri postopki, ki jih mora pri odpustitvi izpeljati delodajalec.
Tudi v tretjem, obdobju stabilnosti, spremembe delodajalcu prinašajo enostavnejše postopke, odpovedni roki pa se glede na čas zaposlitve podaljšujejo do 90 dni (zdaj do 120 dni).
Delo za določen čas, začasno in občasno
Odpravnina ob redni odpovedi ali odpovedi zaradi nesposobnosti bi za delavca, ki je pri delodajalcu zaposlen več kot leto dni, po novem znašala petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Torej se znižuje, saj se po veljavnem zakonu zvišuje s številom let dela pri delodajalcu. Možnosti za zaposlovanje za določen čas predlagani novi zakon omejuje in opredeljuje posamezne primere takšnega zaposlovanja.
Uvaja tudi možnost začasnega ali občasnega dela za brezposelne, iskalce zaposlitve in upokojence in sicer prek mesečne napotnice zavoda za zaposlovanje. To delo bo omejeno na 60 ur na mesec, skupni neto dohodek na leto pa ne bo smel presegati 5040 evrov. Po drugi strani se brezposelnim znižujeta denarno nadomestilo in deloma zgornja časovna omejitev prejemanja nadomestila.
Nič več obvezna prijava prostega mesta na zavodu
Obvezna prijava prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje za delodajalce v zasebnem sektorju se ukinja, ostaja pa za delodajalce v javnem sektorju in za podjetja v večinski državni lasti. Sprememb pri vštevanju 30-minutnega odmora za malico v delovni čas in glede dodatka za delovno dobo, kot rečeno, ni.
DAVORIN KORON
