Starejši pomagajo starejšim

BRUSELJ, LJUBLJANA > Velika večina starejših ljudi, tudi v Sloveniji, si želi preživeti starost doma, v svojih lastnih gospodinjstvih. Na Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so prepričani, da si starejši lahko pomagajo med sabo in prav to je cilj projekta Starejši za boljšo kakovost življenja na domu, ki se ga je prijelo skrajšano ime Starejši za starejše.

Program je zasnovan tako, da strokovno usposobljeni prostovoljci skupaj z različnimi strokovnimi službami v lokalnem okolju pomagajo starejšim, da bi lahko čim dlje ostali v domači oskrbi. Starejši prostovoljci obiščejo vse starejše od 69 let v svoji okolici, jih povprašajo, kako živijo in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo.

Slovesna podelitev nagrade Državljan Evrope za leto 2017 bo 11. oktobra v Bruslju, pred tem pa tudi v Sloveniji.

Evropski poslanec Ivo Vajgl (Desus) je ob pomoči svojega poslanskega kolega Igorja Šoltesa (Zeleni) že pred meseci Evropskemu parlamentu predlagal, da nagrado Državljan Evrope podeli vseslovenskemu projektu Starejši za starejše. “Gre za izjemen primer dobre prakse prostovoljstva na področju podpore neodvisnemu življenju starejših ljudi, ki želijo čim dlje ostati v svojih domovih in živeti neodvisno oziroma ob pomoči drugih pri opravljanju vsakodnevnih opravil,” je v utemeljitvi predloga zapisal Vajgl.

Mnogi so osamljeni

Po podatkih ZDUS so mlajši in vitalnejši upokojenci - prostovoljci v enajstih letih opravili že približno 6,5 milijona ur prostovoljnega dela ali več kot 700.000 obiskov starejših, pri čemer so pomagali skoraj 160.000 osebam, starejšim od 69 let.

Med prostovoljci, ki radi priskočijo na pomoč starejšim, je tudi upokojena medicinska sestra Slavica Frelih iz Kopra, ki je tudi pokrajinska koordinatorka za južno Primorsko. “V program Starejši za starejše je na južnem Primorskem vključenih dvanajst društev upokojencev od Kopra do Sežane, Postojne in Ilirske Bistrice. Sodelujemo s centri za socialno delo, Rdečim križem in Karitasom ter drugimi institucijami, ki pokrivajo to področje,” pojasni Frelihova. Pri tem, koga obiskati, jim svetuje Center za pomoč na domu Mali princ, ki je eden od razvojnih programov Centra za socialno delo Koper.

“Starejše obiskujemo na domu, jih peljemo do trgovine, zdravnika ali po drugih opravkih, jim pomagamo pri gospodinjskih opravilih, se jim pridružimo pri sprehodu ... Najraje pa imajo, da se malo podružimo in poklepetamo z njimi, saj so mnogi zelo osamljeni,” našteva Frelihova.

Veliko revščine

Kot opozarja, se prostovoljci pri svojem delu soočajo z veliko revščine. “Hudo je, ko ljudje po 40 letih poštenega dela nimajo dovolj za preživetje in morajo po hrano in obleke na Rdeči križ ali Karitas. Mnogi niti ne povejo, v kako hudi stiski so, saj jih je sram prositi za pomoč. In ko vidiš, da morajo od tiste skromne pokojnine preživeti tudi njihovi otroci, ker so brez službe ... Da jim prihranimo stisko, gremo kar mi na Rdeči križ, pakete hrane pa damo v dvojne vrečke, da se ne vidi, da so od Rdečega križa, ko jim jih prinesemo,” razkriva. “V Istri smo še vedno na boljšem kot drugod po Sloveniji, saj si mnoge upokojenke finančno pomagajo s tem, da hodijo na črno čistit v Trst,” pove brez ovinkarjenja.

PETRA VIDRIH