Status gasilca je treba najprej opredeliti
Ravno v vetrovnem vremenu, ki je že velikokrat zaposlovalo gasilce na zgornjem Vipavskem, so se v soboto v Ajdovščini zbrali vodilni iz območnih gasilskih zvez po državi. Med drugim so se dotaknili sistemskih težav, ki jih skuša krovna zveza rešiti skupaj z ostalimi pristojnimi. Nekatere že dolgo.
AJDOVŠČINA > V Dvorani prve slovenske vlade so poveljniki in predsedniki gasilskih zvez, zbrani na rednem srečanju, med drugim prisluhnili direktorju uprave za zaščito in reševanje Darku Butu, ki je naštel, čemu bo uprava letos namenila pozornost. Nagovoril jih je tudi glavni inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Milivoj Dolščak.
Med drugim je “preletel”, kaj je inšpekcija lani počela pri gasilskih enotah, kakor na drugih področjih, ki so jih zaznamovali požari v Kemisu in podobnih obratih. Inšpekcija je po besedah Dolščaka ugotavljala, da niti normativno (kaj šele potem v realnosti) ni urejeno, kako varno urejati skladišča na prostem. Kot je nato dejal poveljnik CZ Srečko Šestan, se od preventivnih ukrepov, sprejetih po teh nesrečah, izvaja komaj kateri. Nato pa je Šestan skupaj z Butom in s poveljnikom gasilske zveze Slovenije Francijem Petkom odgovarjal na odprta organizacijska vprašanja v gasilstvu. Petek je, denimo, pojasnil, da morajo gasilci glede vprašanja svojega statusa najprej sami opredeliti, kaj to je, ob tem pa pripomnil, da po uvedbi refundacij skoraj ni več delodajalcev, ki ne bi operativnim prostovoljnim gasilcem dovolili oditi na res nujno posredovanje.
But je povedal, da ni pristaš uvajanja različnega vrednotenja dela gasilcev, torej tega, da bi tisti, ki pomagajo neposredno na terenu, veljali več kot, na primer, administrativno osebje. Glede pobude, da bi znotraj gasilstva oblikovali enote za gašenje v visokogorju, kakršna so Gamsi, ki že delujejo na Bovškem, pa je skupaj s Šestanom povedal, da to rešujejo na sistemski ravni.
Na Šestana je bilo naslovljeno vprašanje glede dostopnosti opreme CZ za intervencije iz njenih skladišč, ki da je gasilci kljub nuji kdaj niso uspeli dobiti. Odgovoril je, da to ne sme biti pod vprašajem, če je res nuja, opremo je možno dobiti po hitrem in vsem znanem postopku.
Nazadnje pa so se zbrani dotaknil še vprašanja prvih posredovalcev, vloge, ki jo je prinesla mreža javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev. Vsi trije omenjeni so ugotavljali, da področje ni sistemsko urejeno, vendar to ni naloga, ki jo izvaja gasilstvo. Gre za pomoč, ki jo ponuja posameznik, pa čeprav je v veliko primerih to gasilec.