Stečaj Vegrada in pomoč delavcem
Okrožno sodišče v Celju je danes objavilo sklep, s katerim je ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo s stečajnim postopkom nad Vegradom, upniki pa lahko terjatev prijavijo v treh mesecih. Hkrati je ministrstvo za delo objavilo predloge, s katerimi bi država lahko pomagala migrantskim delavcem Vegrada, s katerimi se je pogovarjal tudi predsednik države Danilo Türk.
CELJE, VELENJE, LJUBLJANA> Stečaj Vegrada so nekateri upniki zahtevali že sredi poletja, vendar je sodišče dalo prednost predlogu prisilne poravnave, ki ga je podala prejšnja direktorica Vegrada Hilda Tovšak.
Prisilna poravnava je bila neizvedljiva
Prisilna poravnava se je začela prvega septembra, zdajšnji direktor Vegrada Boris Medved pa je 30. septembra na sodišče vložil umik predloga prisilne poravnave, saj je ocenil, da je neizvedljiva. Upniki imajo za prijavo terjatve čas tri mesece.
Ministrstvo s predlogi za pomoč
Posebna težava pri Vegradu in drugih gradbincih so delavci migranti, zlasti tisti, ki nimajo osebnega delovnega dovoljenja in stalnega bivališča, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.
Ministrstvo za delo je tako pripravilo predlog ukrepov, s katerimi bi lahko država pomagala tistim tujim delavcem Vegrada, ki bodo izgubili delovno dovoljenje. Vlada bo predlog obravnavala predvidoma v četrtek.
Iskanje nove zaposlitve
Ministrstvo predlaga, da bi delavcem zagotovili posebno svetovanje in iskanje možnosti za zaposlitev. Do te storitve sicer formalno niso upravičeni, če nimajo stalnega delovnega dovoljenja, vendar pa bi na ta način “v tem kratkem času, preden morajo zapustiti državo, morda dobili novega delodajalca in s tem tudi ustrezno delovno dovoljenje”, je povedal Svetlik.
Pomoč humanitarnih organizacij
Delavcem, ki si ne bi mogli urediti delovnega dovoljenja, bi prek humanitarnih organizaciji priskrbeli denarno pomoč, da bi se lahko vrnili v domovino in počakali sprejetje sporazuma o denarnih nadomestilih med Slovenijo in BiH.
Svetlik sicer ocenjuje, da se je “standardni nabor ukrepov” v primerih stečajev izkazal za učinkovitega.
Predsednik Türk izpostavlja vlogo države
O problemu Vegradovih delavcev pa je danes govoril tudi predsednik države Danilo Türk, ki se je s predstavniki zveze svobodnih sindikatov pred svetovnim dnevom za dostojno delo zavzel za nujno reševanje vprašanja delavcev, ki ne dobijo plač, in za aktivnejšo vlogo države pri tem. Predsednik Türk je skupaj s predsednikom zveze Dušanom Semoličem sprejel predstavnika delavcev Vegrada Fajeka Musića in Franca Korena, ki sta jima predstavila položaj delavcev, ki že štiri mesece niso prejeli plač.
Rešitev je v jamstvenem skladu
Predsednik podpira predlog zveze za spremembo zakona o jamstvenem skladu, tako da bi država izplačala manjkajoče plače delavcev, ki jih ne dobijo dva, tri mesece, in pridobila terjatev do delodajalcev.
“To je po zdajšnjem zakonu možno, vendar šele kasneje,” je pojasnil Türk. “Prav pa je, da se to možnost da dovolj zgodaj, tako da bi delavci prišli do plač, ki so njihova pravica. Država pa bi v svojem delu z delodajalci dosegla, da se obveznosti delodajalcev tudi poravnajo.”
Stalen socialni dialog
Dostojno delo zahteva stalen socialni dialog, je poudaril predsednik republike. “Dialog mora biti usmerjen k iskanju kompromisov. Kompromis ni poraz, kompromis je lahko skupna zmaga,” je dejal Türk.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je poudaril vlogo jamstvenega sklada, ki naj delavcem zagotovi plače. “Potem pa naj sklad pritiska na podjetje,” je dejal. STA