Stevanović najprej trdil, da ga ne pozna, zdaj je njegov zaupnik

Stranka Resni.ca, ki je imela v zadnjih dneh velike težave z iskanjem naslednika odstopljenega poslanca Borisa Mijiča, se je iz Kranja preselila v Ljubljano. 

Nov sedež ima v stavbi na Cigaletovi ulici, tik ob policijski postaji Ljubljana Center, in to v prostorih, ki jih obvladuje Edvard Edi Grubelić. Gre za enega ključnih mož iz zakulisja Resni.ce. Predsednik stranke Zoran Stevanović ga je članom predstavljal kot "nekoga, ki zna urediti stvari". Zdaj je Grubelić stopil v ospredje. Na prihajajočih lokalnih volitvah je namreč nosilec strankine liste v Ljubljani. 

Še januarja letos je Stevanović trdil, da Grubelića ne pozna in da ta nima nič opraviti z Resni.co. Razlog za skrivalnice se je verjetno skrival v njegovi preteklosti. Grubelić je imel večkrat težave z zakonom, med drugim je bil na zatožni klopi zaradi suma poslovne goljufije. Na predvolilno konvencijo Resni.ce pa je pripeljal brata Harisa in Denisa Aksalića, ki so ju mediji v preteklosti povezovali s kriminalnimi aktivnostmi.

Edvard Grubelić in brata Aksalić na skupinski fotografiji delegatov in članov Resni.ce januarja letos.

Foto: Facebook

Medtem pa je Grubeliću uspelo priti do pomembnega posla z državo. Podjetje, povezano z njim, je namreč avgusta letos z ministrstvom za pravosodje podpisalo pogodbo za čiščenje novega zapora v Dobrunjah. 

Kako mu je uspelo priti do posla? In kdo je uradni lastnik prostorov, v katerem ima po novem sedež Resni.ca? 

Čigavi so prostori, kjer po novem domuje Resni.ca 

Lastnik poslovnih prostorov, v katerih domuje Resni.ca, je ljubljansko podjetje Tosa Inu. Zanj po neuradnih informacijah dela tudi Grubelić. To potrjuje letno poročilo podjetja za leto 2025, v katerem je naveden kot oseba, odgovorna za sestavo bilance.

Direktorica in lastnica podjetja Tosa Inu je Urška Blatnik, kandidatka Resni.ce na marčevskih volitvah, ki je z Grubelićem že dolgo tesno povezana. S tem podjetjem so namreč v preteklosti sodelovala podjetja, ki jih je obvladoval Grubelić. Ko so ta končala v stečaju, je bilo podjetje Tosa Inu eden od upnikov v stečajni masi. Stična točka Edvarda Edija Grubelića in Urške Blatnik so bili tudi isti poslovni naslovi. 

Lastnik prostorov, v katerih je sedež Resni.ce, je podjetje Tosa Inu.

Foto: Zemljiška Knjiga

Podjetje Tosa Inu se ukvarja s čiščenjem stavb. Večino prihodkov, ki na letni ravni znašajo okoli milijon evrov, ustvari z javnimi naročniki. Na vrhu sta ministrstvo za javno upravo in okrajno sodišče v Ljubljani.

Leta 2024 pa je uspelo priti do posla z novim večjim naročnikom. Z upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, ki deluje pod okriljem ministrstva za pravosodje, je podpisalo 24-mesečno pogodbo za čiščenje poslovnih prostorov zapora na Povšetovi v Ljubljani. Za to je mesečno prejemalo slabih 2.000 evrov brez DDV. 

Čistili so zapore na Povšetovi, zdaj bodo Dobrunje

Toda po izteku pogodbe podjetje, ki ga obvladujejo vidni člani Resni.ce, ni izgubilo posla, ampak se je njegov obseg še povečal. Po novem je namreč podjetje zadolženo za čiščenje novozgrajenega zapora v ljubljanskih Dobrunjah.

Pogodba je bila sklenjena avgusta letos.

Foto: Enaročanje

Na javni razpis za ta posel so se prijavili štirje ponudniki. Najcenejšo ponudbo je oddalo podjetje Cleaning, ki pa ga je uprava za izvrševanje kazenskih sankcij izključila. Razlog: pri izvajanju prejšnje pogodbe so se "pokazale precejšnje in ponavljajoče se pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključnih pogodbenih obveznosti, zaradi katerih je naročnik pogodbo predčasno odpovedal".

Med preostalimi tremi ponudniki je bilo najcenejše podjetje Tosa Inu, pri čemer oba konkurenta nista izpolnjevala še nekaterih ostalih pogojev. Za dnevno čiščenje 44 pisarn, 15 sanitarij, 12 čakalnic, sodne dvorane in treh prostorov za razgovore v Dobrunjah bo tako do leta 2029 mesečno prejemalo 4800 evrov brez DDV, skupaj torej okrog 150 tisoč evrov.  

Kaj vse obsega pogodba za čiščenje.

Foto: Enaročanje

Kdo bo opravljal ta posel? Iz pogodbe za čiščenje zapora v Dobrunjah ni razvidno, da bi podjetje Tosa Inu te storitve opravljalo s podizvajalci. 

To vprašanje se odpira ob dejstvu, da se je število zaposlenih v podjetju med letoma 2022 in 2025 znižalo z 31 na 12, prihodki pa so ostali skoraj enaki. Ob znižanju stroškov dela in storitev so se hkrati močno povečali stroški materiala: s 142 tisoč na skoraj 400 tisoč evrov.

Obsojen na prvi stopnji, nato oproščen

Edvard Edi Grubelić je sicer sin Sandija Grubelića, ki je bil leta 1995 zaradi goljufij pravnomočno obsojen na sedem let zapora. Pet let pred tem je kupce iz tedanje Jugoslavije vabil z mamljivimi ponudbami za najem in poznejši odkup avtomobilov tujih blagovnih znamk. Verjelo mu je 7500 ljudi. Večina teh je po propadu Grubelićevih podjetij ostala na suhem. 

Dve desetletji pozneje se je na zatožni klopi skupaj z bratom znašel tudi Edvard Edi Grubelić. Tožilstvo jima je očitalo, da sta leta 2008 z družbo Hypo Leasing sklenila pogodbo za lizing plovila. Ker nista ne odplačevala obrokov ne vrnila plovila, naj bi tej lizinški družbi povzročila 338 tisoč evrov škode.

Kaj vse obsega pogodba za čiščenje.

Foto: Enaročanje

Leta 2017 sta bila na prvi stopnji obsojena na leto dni zapora. Po pritožbi je višje sodišče v Ljubljani sodbo spremenilo in oba oprostilo očitkov. Presodilo je, da v zadevi ni bilo dokazano kaznivo dejanje goljufije, temveč je šlo samo za "civilnopravni spor glede pogodbenega razmerja". 

Šest let pred tem, leta 2011, so v Hypo Leasingu z izvršbo skušali zaseči Grubelićevo premoženje, saj so bili njegovi bančni računi prazni. Istega leta se je v Hypo Leasingu zaposlil Stevanović, kjer je delal na področju izterjav.