Število bolnikov ne upada, UKC Ljubljana odpira nov covidni oddelek
Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri UKC Ljubljana ocenjuje, da je “stanje v UKC daleč od tega, da bi bilo ugodno. Večina postelj, ki so namenjene covidnim bolnikom, je zasedenih, tako da bomo danes odprli še tretjo lokacijo v prostorih diagnostično-terapevtskega servisa”. Vladni govorec Jelko Kacin pa je na novinarski konferenci dopustil možnost, da bi vlada ob ugodnih številkah glede okužb in zasedenosti bolnišničnih postelj v sredo razpravljala tudi o sproščanju ukrepov.
LJUBLJANA > V UKC Ljubljana je hospitaliziranih 341 bolnikov s covidom-19, od tega 329 na oddelkih, namenjenih zdravljenju covida, in 12 na drugih oddelkih. V bolnišnici je 190 moških in 139 žensk, starostni razpon je od 17 do 93 let. V intenzivnih enotah na petih lokacijah je hospitaliziranih 60 bolnikov s covidom, 41 moških in 19 žensk, pri čemer je najmlajši bolnik star 35 let, najstarejši pa 82 let.
Čez vikend so sprejeli 50 novih bolnikov, od tega deset v intenzivno enoto. Stari so od 44 do 74 let. “Gre za ljudi, ki bi bili polno sposobni živeti kvalitetno življenje še vrsto let, kar pa je ob prebolevanju tako hude okužbe, kot jo imajo trenutno, postavljeno pod vprašaj. Če bodo preživeli akutno obliko okužbe, se postavlja vprašanje, kakšna bo kvaliteta njihovega življenja po preboleli okužbi,” je opozorila Mateja Logar. Vedno več je namreč podatkov o tem, da ostajajo spremembe na pljučih tudi več mesecev po preboleli okužbi.
Testirajo zaposlene
Prejšnji teden so v UKC Ljubljana začeli testirati zaposlene na posameznih oddelkih, najprej na tistih, kjer so se pojavljali izbruhi oziroma vdori v bele cone. Zdaj testirajo tudi zaposlene na oddelkih, kjer se zdravijo bolniki s covidom. “Od petka do nedelje je bilo v UKC pozitivnih 50 zdravstvenih delavcev, nekaj je bilo simptomatskih, nekaj pa asimptomatskih,” je naznanila Logarjeva. Zato se pojavljajo težave z zagotavljanjem kadra, ne le medicinskega.
“Vsi, ki delamo z bolniki s covidom, smo nestrpni, da bi prišlo do upada števila okuženih, česar pa v zadnjih tednih ne opažamo. Ko se bo začel trend zniževanja števila okuženih v populaciji, bomo začeli opažati upad števila na novo sprejetih bolnikov na navadne oddelke in zatem v intenzivne enote. Takrat bodo ljudje, ki delajo s covid bolniki, šli delat v svoje matične ustanove. Pomembno je namreč, da v tem času zagotavljamo dobro zdravstveno oskrbo za vse bolnike, ne le za bolnike s covidom,” je pojasnila.
V primeru, da bi se krivulja okužb obrnila navzgor, zdravstvene delavce skrbi, da ne bodo mogli zagotavljati ustrezne, dobre, varne oskrbe za ostale bolnike, ker bodo postelje zasedli bolniki s covidom.
Zakaj številke kažejo, da je smrtnost v Sloveniji velika
Na novinarsko vprašanje o tem, zakaj številke kažejo, da je v Sloveniji smrtnost velika, je odgovorila, da zato, ker “v Sloveniji beležimo kot smrt zaradi covida vse smrti pri osebah, ki so dokazano pozitivne, ne glede na neposredni vzrok smrti. Marsikatera druga država se je odločila za drugačen pristop, zato sporočajo bistveno manjše število”.
Sicer pa po besedah Logarjeve ne opažajo odstopanja v odstotku umrlih covidnih bolnikov v bolnišnicah in v intenzivnih enotah zdaj in spomladi. Absolutne številke pa so višje, ker je bistveno več zbolelih.
Kdaj sproščanje ukrepov in v katerih dejavnostih?
“Trenutne razmere so takšne, da v zdravstvu hitrega sproščanja ukrepov ne moremo z veseljem pričakovati,” je dejala Logarjeva. “Če pa gre za sproščanje dejavnosti, pri katerih bi bilo mogoče zagotavljati varnost - da ne bo v stiku večje število ljudi, da bo ena oseba v storitveni dejavnosti v ustrezno očiščenem in prezračenem prostoru - je to možno. Seveda ob rednem spremljanju trendov. Če bi se ti poslabšali, bi sledila ponovna uvedba ukrepov,” je pojasnila.
Sproščanja ukrepov se je dotaknil tudi vladni govorec Jelko Kacin. Napovedal je, da bo seja vlade predvidoma v sredo popoldne. “Če bi se povprečje števila okuženih po slovenskih regijah ali število zasedenih postelj v bolnišnicah znižalo pod mejo, bo vlada razpravljala tudi o sproščanju ukrepov. Če ne, bo najverjetneje ukrepe podaljšala,” je dodal.
Ob tem je naštel področja, kjer je največ govora o morebitnih sprostitvah. Omenil je tri segmente. Javni potniški promet bi sprostili v lokalnih okvirih v omejenem obsegu. Servisne dejavnosti oziroma usluge, kot so kozmetični in frizerski saloni, bi aktivirali po načelu eden na enega in ob spoštovanju potrebne kvadrature. Tretji segment je trgovina, kjer bi prav tako sprostili ukrepe ob pogoju, da bi trgovci zagotovili 30 kvadratnih metrov površine na posameznega kupca. “Kdaj in pod katerimi pogoji bi sprostili te dejavnosti, v tem trenutku ne bi ugibal,” je dodal Kacin.
Glede odprtja šol za otroke s posebnimi potrebami pa je dejal: “Nimamo nobenega obvestila, ali je ministrstvo za šolstvo v komunikaciji s šolami pripravilo kakršen koli ukrep. Tako ni pričakovati posebnih sprememb v relativno kratkem času.”