Število let v pokoju se ne bo zmanjšalo

LJUBLJANA> Predlog pokojninske reforme je vlada že sprejela, zdaj pa čaka na obravnavo v državnem zboru.

Pokojninska reforma, ki ji zlasti ostro nasprotujejo sindikati, po izračunih raziskovalcev ekonomske fakultete v Ljubljani obeta, da bo treba delati približno tri leta dlje za podoben oziroma nekaj odstotkov višji znesek pokojnine. Zaradi povišanja pričakovane življenjske dobe se kljub višji upokojitveni starosti uživanje pokojnine ne bo skrajšalo. “Pogled na življenjsko pričakovanje kaže, da se za moške ne bi obdobje prejemanja pokojnin nič skrajšalo, slabše je pri ženskah, ki naj bi prejemale pokojnino približno osem mesecev manj,” pojasnjuje ekonomist Boris Majcen.

Vprašanja vzdržnosti pokojninske blagajne reforma ne bi rešila enkrat za vselej. Že danes dobi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 1,35 milijarde evrov iz proračuna za pokojnine, po reformi naj bi se ta znesek za nekaj let stabiliziral, čez približno 15 let pa se spet začel strmo povečevati. “Ampak z vidika stabilnosti reforma vsaj nekaj let ohranja status quo,” pravi vodja raziskave, ki sta jo naročila vladna in sindikalna stran, Mitja Čok.

Da predlog pokojninske reforme zasluži vse pohvale, pa je včeraj na javni predstavitvi mnenj o reformi v DZ poudaril ekonomist iste fakultete Tine Stanovnik. V razpravah za ali proti reformi se po njegovem premalo pozornosti posveča stabilizaciji pokojninske osnove in odmernih stopenj. Ta dva elementa bi zagotovila ohranitev vrednosti pokojnin.

Dohodkovna revščina pri starejših državljanih je velika težava, se strinja Stanovnik, vendar je ne gre reševati s pokojninsko blagajno. “Pokojninski sistem ne more reševati težav na trgu dela,” pravi.

JANA KREBELJ