Sto dni vlade: za koalicijo začrtana smer prava, opozicija z očitki o izdaji
Prvih sto dni četrte vlade Janeza Janše zaznamujejo ostra trenja med koalicijo in opozicijo. Prva ocenjuje, da je začrtala pravo smer, a pri tem naletela na blokade opozicije, ki da se ne sprijazni z izgubo oblasti. Opozicija medtem v prvih potezah koalicije vidi zlasti vračanje dolgov iz časa kampanje, celo izdajo države.
Za četrto vlado Janeza Janše je zelo intenzivnih prvih sto dni.
Foto: Jure Makovec/staLJUBLJANA • Predsednik SDS in premier Janez Janša je prvih 100 dni njegovega četrtega mandata na čelu vlade opisal kot zelo intenzivnih. Delali so tudi po 16 ur na dan, pri čemer je bilo veliko dolgočasnega dela, “ker smo analizirali in premetavali številke in skušali priti do jasne slike, kje Slovenija danes je”, pravi.
Hvalijo svoje resorje
Koalicijski partnerji sicer ocenjujejo, da so zastavili prave smernice za nadaljnje delo. A jih pri tem ovirajo “agresivne blokade opozicije”, so menili v izjavah v dneh pred prvim vladnim mejnikom. Pri tem so kot ključen izpostavili zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, uveljavitev katerega je zaustavila referendumska pobuda.
Vodja poslancev SDS Jelka Godec je včeraj v DZ dejala, da si bodo prvih 100 dni vlade zapomnili zlasti po blokadah opozicije z vlaganjem ustavnih presoj, zakonov in referendumov. “Že dolgo več ni teh 100 dni vlade, da bi ta imela mir,” je dodala. Priznala je sicer, da je nastop vlade tik pred parlamentarnimi počitnicami morda nekoliko zamaknil sprejemanje zakonodaje, a ta zdaj prihaja na klopi poslancev, med drugim tudi rebalans proračuna.
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je tako ocenil, da prvih 100 dni “vladanja vsekakor ni bilo mirnih”, tudi zato, ker se po njegovih besedah opozicija še ni sprijaznila s tem, da “ni bila sposobna oblikovati vlade”. S sodelovanjem med koalicijskimi partnerji pa je v osnovi zadovoljen, a priznava, da je “še nekaj začetniških težav s koordinacijo”. Med dosežki dosedanjega dela je nanizal zlasti prve projekte z resorjev, ki jih vodijo ministri njihovih strank. Meni, da so uspeli na “infrastrukturi hitreje zaključiti določene projekte, novi projekti pa se načrtujejo tako, da ne bo tako dolgih zastojev”.
Tudi Demokrati med dosežki prvih mesecev naštevajo zlasti korake na njihovih ministrstvih. Vodja poslanske skupine Elena Zavadlav Ušaj je med temi kot zanje bistven označila zakon o Skoku - specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala. Prav tako izpostavlja pripravo zakonov o skladu za redke bolezni in o gospodarskih družbah ter “premik pri zakonu o štipendiranju”. Predsednik Demokratov Anže Logar je menil še, da “metanje vej v kolesje vlade” v prvih 100 dneh praktično na vsak zakon ne prispeva k temu, da bi državljani bolje živeli. “Vlada ni tu zato, da še naprej krepi boj med pozicijo in opozicijo. Vlada mora izvesti ukrepe, da se Slovenija lahko konkurenčno primerja z ostalimi državami, ki se ne ukvarjajo vsak teden z referendumom, ampak sprejemajo ukrepe za višjo gospodarsko rast,” je komentiral.
Tudi v Resnici, ki se sicer ni odločila za vstop v vlado in je formalno v opoziciji, a ob glasovanjih podpira predloge vladne koalicije, so zadovoljni z dosedanjim delom vlade. Menijo, da je to “vsebinsko in usmerjeno v iskanje rešitev”. “Vlada je pokazala posluh za naša ključna programska izhodišča ter pripravljenost na konstruktiven dialog v korist državljank in državljanov,” so prepričani. Ocenjujejo še, da je bilo delo vlade in DZ doslej oteženo zaradi “politikantskih blokad ter poskusov nabiranja političnih točk dela opozicije”. Poslanci stranke na čelu z njenim prvakom in predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem so sicer ves ta čas v središču pozornosti javnosti zlasti zaradi svojih afer.
Opozicija odgovorila z referendumi in vlado v senci
Iz opozicije pa se medtem vrstijo kritike o dosedanjem delu vlade, ki ji v prvem obdobju dajejo negativno oceno. Vladnim strankam očitajo izdajo države in prevaro volivcev, v njihovih prvih potezah pa vidijo poplačevanje dolgov iz predvolilnega obdobja in preusmerjanje pozornosti z odpiranjem ideoloških tem.
“Želel bi si, da bi bila ocena drugačna, ampak 100 dni, 100 zamujenih priložnosti. Zaskrbljen sem, ker se bo očitno po jutru tudi dan poznal,” je prve mesece nove vlade pospremil vodja poslancev Svobode in minister v prejšnji vladi Borut Sajovic. “Namesto da bi bili v ospredju te vlade gospodarski ukrepi, draginja, cena energentov, suša, vremenske oziroma podnebne spremembe, iskanje nacionalnega konsenza, mora ta vlada očitno poravnavati dolgove do političnih botrov,” je kritičen. O korakih, ki gredo po njegovi oceni v pravo smer, pa je izpostavil prostorsko zakonodajo, ki pa “še ni korak, je samo razmislek, a ta ni dovolj, štejejo dejanja”.
Prvak SD Matjaž Han pa je ocenil, da je bilo v 100 dneh videti zlasti “afere, podtikanja, odpiranje tem, ki ne prinašajo dobrega za prebivalce”. Dolgočasnosti, o kateri je govoril premier, pa si sam ne predstavlja tako, da “se kregamo o praznikih, o stvareh, ki so že za nami”. V SD tako vladni koaliciji očitajo zlasti, da se ukvarja z zadevami, ki se ne bodo poznale na kakovosti življenja državljanov. Podpredsednik stranke in poslanec Luka Goršek je med takimi primeri naštel prepočasno odzivanje na draginjo in “poskus stampeda na medije”.
V Levici pa kot cilj dosedanjih vladnih potez vidijo “popolno predrugačenje države” ter “spuščanje megle in bombic”, da se preusmeri pozornost od dogajanja v ozadju. “Njihov cilj je privatizacija šolstva, zdravstva, prve korake smo na obeh že videli, cilj je plenjenje državnega premoženja, tukaj lahko vidimo demografski sklad,” je prepričana sokoordinatorica Levice Asta Vrečko. Meni, da gre za klasične pristope “vzpona avtoritarnega režima”, zato je prepričana, da se kot pravilne izkazujejo njene besede z začetka mandata, da bo “četrta Janševa vlada najbolj brutalna doslej”.
Opozicija v odgovor na dogajanje preteklih mesecev napoveduje tudi pripravo lastnih predlogov, s katerimi se želijo pokazati kot alternativna opcija aktualni vladi. V nedeljo bo tako prvič zasedala vlada v senci, ki so jo oblikovali v Gibanju Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. Svoboda je pri tem k sodelovanju povabila tudi druge opozicijske stranke in zunajparlamentarni Prerod, a pri tem dobila košarico.